Jedro

Pritožnik je že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval svoj višji solastninski delež zaradi njegovih vlaganj in ga je sodišče prve stopnje napotilo s takšnim zahtevkom na pravdo, kjer pa ni uspel. Ker je o tem vprašanju torej že pravnomočno odločeno, ga nasprotni udeleženec ne more več uspešno izpostavljati in zahtevati, da sodišče upošteva njegova vlaganja pri višini njegovega deleža na obravnavanih nepremičninah.

Podlaga za evidentiranje nepremičnin v katastru (vzpostavitev etažne lastnine) je lahko le ustrezni elaborat. Tako mora sklep o delitvi nepremičnin, v kolikor se z njim vzpostavlja etažna lastnina, povzeti obstoječe podatke iz zemljiške knjige in v nadaljevanju še podatke po elaboratu, ki je podlaga za vzpostavitev etažne lastnine. Pri vzpostavitvi etažne lastnine mora biti nedvomno opredeljeno, kaj predstavlja posamezni del etažne lastnine in komu ta del pripada, obenem pa morajo biti enako opredeljeni etažnim lastnikom skupni prostori ali ustanovljena služnostna pravica. Pri tem je upoštevati, da mora biti vsaka enota v etažni lastnini samostojna celota, neodvisna od druge etažne enote. Ta neodvisnost je lahko omejena le z ustanovljeno služnostno pravico, medtem ko so prostori, ki nedvomno služijo vsem oziroma obema etažnima lastnikoma, opredeljeni kot skupno prostori zgradbe. V kolikor so zaradi vzpostavitve etažne lastnine potrebni posegi v nepremičnino, je potrebno te posege v sklepu predvideti in jih vrednostno primerno oceniti ter to vrednost upoštevati pri delitvi nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo med udeležence tega nepravdnega postopka njim solastne nepremičnine skladno njihovim deležem in izkazanem interesu, na račun več prejetega solastnega premoženja v last je posameznim udeležencem naložilo v plačilo drugim udeležencem vrednost več prejetih nepremičnin, ustanovilo je služnostno pravico hoje in vožnje in odločilo o povračilu skupnih stroškov postopka.

2. Zoper sklep so se v roku pritožile predlagateljice in nasprotni udeleženec.

3. Predlagateljice se pritožujejo predvsem zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče dodelilo prvi predlagateljici v last in posest del št. 2 v stanovanjski stavbi X. in na ustanovljeno služnostno pravico hoje in vožnje. Pritožujejo se iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da posamezni del št. 2 v stavbi X dobi v last in posest nasprotni udeleženec, kateremu se naloži ustrezno izplačilo predlagateljicam, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom očitno skušalo vzpostaviti v stanovanjski hiši X. etažno lastnino, pri čemer pa ni upoštevalo, da ima ta stanovanjska hiša npr. skupno ogrevanje iz kurilnice v prvi etaži, celotno prvo etažo pa je dodelilo nasprotnemu udeležencu. S tako razdelitvijo bi ostala prva predlagateljica brez ogrevanja, posledično čemur bi si morala to ogrevanje urediti sama, s čimer so vezani dodatni stroški, ki nikakor ne morejo obremenjevati nje. Poleg tega nima kje shranjevati kurjave, ker so vsi preostali objekti, tudi drvarnica, dodeljeni nasprotnemu udeležencu. Nasprotni udeleženec tudi ni izkazal upravičenega interesa za prvo etažo, ker le to uporablja njegov polnoletni sin in ne nasprotni udeleženec. Predlagateljice ocenjujejo, da je izpodbijani sklep glede razdelitve obravnavane stanovanjske stavbe neizvedljiv, saj ne bo mogoče vpisati teh posameznih delov stavbe v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu priznalo v korist dela št. 2 v stanovanjski stavbi zgolj služnostno pravico hoje in voženj, ne pa tudi parkiranja, s čimer je omejena funkcionalnost tega dela. Prvi predlagateljici je namreč onemogočeno, da bi kdorkoli prišel k njej na obisk in parkiral vozilo, prav tako pa ne more pripeljati ničesar, za kar bi bilo potrebno vozilo ustaviti in parkirati. Prva predlagateljica zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more živeti sama, saj potrebuje stalno nego in pomoč. Tega se nasprotni udeleženec očitno zaveda, saj je prvi predlagateljici dodeljen del stanovanjske hiše popolnoma izpraznil in demoliral ter ga pričel tudi prenavljati, verjetno za potrebe svojega sina. Glede na vse navedeno bi bilo kvečjemu smiselno, da se nasprotnemu udeležencu dodeli celotna stanovanjska hiša, le ta pa vsem trem predlagateljicam izplača njihove solatninske deleže na tej hiši v denarju. Sodišče tudi ni odločilo o vseh stroških postopka, kamor sodijo tudi stroški v postopku za izdajo začasne odredbe.

4. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je iz razdružitve izpadla udeležencem solastna parcela št. 123/0 k.o. x. Sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku tudi še ni odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi in pred odločitvijo o ugovoru ni moglo meritorno odločiti. Večino kmetijskih zemljišč je dodeljenih predlagateljicam, čeprav zanj te niso izkazovale posebnega interesa. S takšno delitvijo kmetijskih zemljišč pa se drobi kmetija, vrt ob hiši, ki ga obdeluje prva predlagateljica, pa je nerazumljivo dodeljen nasprotnemu udeležencu. V razlogih sklepa ni pojasnjeno, zakaj nekomu pripada določeno zemljišče in očitno ne gre za pravično razdelitev le tega. Pritožba izpostavlja izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke J. K., po ugotovitvah katerega se hiše ne more fizično deliti z ustanovitvijo etažne lastnine, določene pomisleke glede ustanovitve etažne lastnine pa ima tudi izvedenec M. O., ki obenem opozarja, da je pri etažni lastnini potrebno angažirati projektantsko podjetje ter opraviti vse druge potrebne aktivnosti v smeri vzpostavitve etažne lastnine, ker teh dejanj ni mogoče nadomestiti z izvedeniškim mnenjem. Torej se sodišče pri delitvi solastne stanovanjske hiše v izpodbijanem sklepu ne more sklicevati na to njegovo izvedensko mnenje. Pri takšni razdelitvi hiše, kot je podana v izpodbijanem sklepu, še vedno ostane solastnina na njej in torej ni izpeljana delitev solastne nepremičnine. Pritožba opozarja, da sodišče pri delitvi ni upoštevalo vlaganj nasprotnega udeleženca v hišo, saj je njegov delež na tej nepremičnini zaradi teh vlaganj nesporno večji. Iz izpodbijanega sklepa ni vidna etažna lastnina, ne skupni deli in v zemljiški knjigi takšna delitev ni izvedljiva. Niso pojasnjeni posegi za funkcioniranje etažne lastnine. Ker ni opredelitve o vlaganjih nasprotnega udeleženca, ni določne opredelitve v sklepu glede poplačila drugih solastnikov. Tudi sicer je izračun poplačil nejasen in težko razumljiv, zlasti pa ni opredelitve, na katero cenitev se je sodišče naslonilo, čeprav je v spisu več izračunov v tej smeri. Ustanovljena zastavna pravica v zemljiški knjigi ni izvršljiva, saj se dejansko razteza na celi hiši. Odločitev o stroških postopka se zaradi pomanjkljivih razlogov ne da preizkusiti.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Naj pritožbeno sodišče takoj na začetku odgovori nasprotnemu udeležencu, da sodišče prve stopnje pri delitvi solastnine med udeležence pravilno ni in tudi ni smelo upoštevati z njegove strani zatrjevanih vlaganj v solastne nepremičnine, kar mu je bilo nedvoumno pojasnjeno že med postopkom pred sodiščem prve stopnje in to nedvomno izhaja iz večih pravnomočnih sodnih odločb, s katerim je bil njegov zahtevek po ugotovitvi njegovega višjega solastnega deleža zaradi zatrjevanih vlaganj v solastne nepremičnine kot neutemeljen zavrnjen. Ker je nasprotni udeleženec tudi v tem nepravdnem postopku že pred sodiščem prve stopnje zatrjeval svoj višji solastninski delež zaradi njegovih vlaganj, ga je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) napotilo s tem zahtevkom na pravdo, kjer pa ni uspel. Ker je o tem vprašanju torej že pravnomočno odločeno, ga nasprotni udeleženec ne more več uspešno izpostavljati in zahtevati, da sodišče upošteva njegova vlaganja pri višini njegovega deleža na obravnavanih nepremičninah. Zatrjevana vlaganja nasprotni udeleženec lahko uveljavlja v drugih postopkih, neodvisnih od tega nepravdnega postopka in brez učinka na odločitev v tem nepravdnem postopku. S tem se mora nasprotni udeleženec sprijazniti in ne, da svoje zahtevke glede vlaganj, kljub večkratnem pojasnilu in sodnih odločbah o njihovi neutemeljenosti, ponavlja in zatrjuje.

7. Sicer pa sta pritožbi utemeljeni in je v njih zatrjevanim razlogom za potrebo po ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje v pretežnem delu slediti. V dani obliki sklep o delitvi stanovanjske hiše ni izvršljiv, ker se ta sklicuje na njemu priloženo izvedensko mnenje izvedenca I. I. in povzema podatke o nepremičnini iz tega mnenja, čeprav je podlaga za evidentiranje nepremičnin v katastru (vzpostavitev etažne lastnine) lahko le ustrezni elaborat. Tako mora sklep o delitvi nepremičnin, v kolikor se z njim vzpostavlja etažna lastnina, povzeti obstoječe podatke iz zemljiške knjige in v nadaljevanju še podatke po elaboratu, ki je podlaga za vzpostavitev etažne lastnine. Pri vzpostavitvi etažne lastnine mora biti nedvomno opredeljeno, kaj predstavlja posamezni del etažne lastnine in komu ta del pripada, obenem pa morajo biti enako opredeljeni etažnim lastnikom skupni prostori ali ustanovljena služnostna pravica. Pri tem je upoštevati, da mora biti vsaka enota v etažni lastnini samostojna celota, neodvisna od druge etažne enote. Ta neodvisnost je lahko omejena le z ustanovljeno služnostno pravico, medtem ko so prostori, ki nedvomno služijo vsem oziroma obema etažnima lastnikoma, opredeljeni kot skupno prostori zgradbe. V kolikor so zaradi vzpostavitve etažne lastnine potrebni posegi v nepremičnino, je potrebno te posege v sklepu predvideti in jih vrednostno primerno oceniti ter to vrednost upoštevati pri delitvi nepremičnine. Vprašljiva je pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o izkazanem upravičenem interesu nasprotnega udeleženca na prvi etaži stanovanjske hiše iz razlogov, na katere opozarja pritožba predlagateljic (zlasti, da v njej biva polnoletni sin nasprotnega udeleženca). Služnost hoje in vožnje je sicer prostorsko opredeljena, ni pa dovolj precizirana glede načina in obsega izvrševanja v smeri, kot jo izpostavlja pritožba pritožnic. Vrednosti, ki jih mora plačati posamezni udeleženec glede na vrednost večjega prejema nepremičnine v naravi, v razlogih izpodbijanega sklepa niso dovolj opredeljene in se s podanimi razlogi pravilnost njihovega izračuna ne more preizkusiti. Zlasti je upoštevati, da je v spisu več cenitev, do katerih bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti, niso pa upoštevane vrednosti potrebnih posegov za vzpostavitev etažne lastnine. Na vrednost nepremičnine vsekakor vpliva tudi na njej ustanovljena služnostna pravica, kar se pri izračun vrednosti prejetega deleža mora upoštevati. Nerazumljivo prvi predlagateljici ni bil dodeljen vrt ob hiši, katerega ta nesporno obdeluje, le določeno ga je potrebno opredeliti in z ustreznim elaboratom pripraviti njegovo evidentiranje v zemljiškem katastru.

8. Sklep o stroških sicer ima razloge, s katerimi ga je možno preizkusiti, res pa niso upoštevani stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano med postopkom, čeprav bi morali biti. Pri tem je vmestna pritožbena pripomba, da bi sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi moralo odločiti pred odločitvijo o predlogu razdelitve solastnine ali vsaj vzporedno z njo. Začasna odredba je namreč namenjena temu, da se z njo ureja razmerje med udeleženci postopka do končne odločitve o predmetu postopka. Če o začasni odredbi ni odločeno pred končno odločitvijo v postopku, potem z njo nikakor ni dosežen njen namen.

9. Pritožbeno sodišče je zaradi zgoraj pojasnjenih bistvenih kršitev določb postopka (nedoločenost in neizvršljivost izreka izpodbijanega sklepa, izostanek potrebnih razlogov, kar vse je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožbama ugodilo, z njima izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati predhodno podane pripombe pritožbenega sodišča. Glede na med udeleženci nesporno dejstvo, da je prva predlagateljica umrla in ker iz obeh pritožb izhaja, da bi bilo za vse udeležence najprimerneje, da solastne nepremičnine prevzame nasprotni udeleženec in druge solastnike izplača, bo potrebno voljo udeležencev ustrezno in skladno petemu odstavku 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) preizkusiti tudi v tej smeri. Ob dejstvu smrti prve predlagateljice bo potrebno pri delitvi upoštevati tudi spremembo solastnih deležev pri preostalih solastnikih obravnavanih nepremičnin. Opredeliti se bo potrebno o pritožbeni navedbi o izpadlosti iz razdelitve parcele št. 123/0 k.o. x. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh udeležencev v postopku.