Jedro

Splošno znano je, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. V kolikor pa obstajajo okoliščine iz drugega dela 1. odst. 158. čl. ZPP, pa je dolžnost tožeče stranke, da te okoliščine navede (da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov postopka, ki so nastali toženi stranki z odobreno brezplačno pravno pomočjo v višini 448,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2007 dalje in naložilo, da je dolžna plačati te stroške na račun Okrožnega sodišča v Celju. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je po izdaji sklepa z dne 15. 6. 2007, s katerim je sodišče ugotovilo, da je pravdni postopek zaradi umika tožbe končan, pooblaščenec tožene stranke sodišču vložil predlog, da sodišče izda sklep o stroških, ki jih je priglasil v vlogi z dne 22. 5. 2007. Tožeča stranka se je zoper sklep o odmeri stroškov pravočasno pritožila in sodišču očita, da ni upoštevalo dejstva, da se je pravdni postopek začel in vodil zaradi ugovora tožene stranke v izvršilnem postopku I 2001/02140, kjer je toženec ugovarjal tako obstoju kot višini terjatve upnice. Tožeča stranka je umaknila tožbo 20. 4. 2007 zaradi poplačila celotnega dolga, iz česar pa jasno izhaja, da je tožena stranka svoj dolg prepoznala v celoti. Zato tožeča stranka ni dolžna plačati stroškov postopka in predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in da sodišče prve stopnje samo odloči o plačilu stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

S sklepom z dne 15. 6. 2007, je sodišče ugotovilo, da je zaradi umika tožbe pravdni postopek ustavljen. Pred izdajo tega sklepa je tožeča stranka sodišču sporočila, da umika predlog za izvršbo in sicer v izvršilnih zadevah In 82/2001 in I 2001/02140 (ta pravdna zadeva) in navedla, da je dolžnik v celoti poravnal svojo obveznost. Na podlagi tega umika tožeče stranke je sodišče tudi izdalo sklep.

Sodišče prve stopnje sicer ni navedlo pravne podlage odločitve, s katero je naložilo stroške tožene stranke v povrnitev tožeči stranki. Pravna podlaga za odločanje o stroških postopka v primeru, ko tožnik umakne tožbo je v 158. čl. ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Splošno pravilo je torej, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. V kolikor pa obstajajo okoliščine, ki jih določa I. odst. 158. čl. ZPP, pa je dolžnost tožeče stranke, da takrat, ko tožbo umakne izrecno pove, da je tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tega pa tožeča stranka v svoji vlogi o umiku ni navedla, zato sodišče takšne okoliščine tudi ni moglo upoštevati. Pritožbene trditve v tem delu predstavljajo tudi pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (ZPP čl. 337). Iz tega razloga je sodišče pravilno, v skladu z določbo 158. čl. ZPP, naložilo povrnitev stroškov postopka tožeči stranki. Tožeča stranka pa s pritožbo višine odmerjenih stroškov ni izpodbijala.

Iz navedenega razloga je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (ZPP čl. 365 in 353). Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.