Jedro

Bolečine v vratu s širjenjem v glavo so sprožile anksiozno stanje, ki je posledica obravnavane nezgode. Slednje v povezavi s trajanjem in intenzivnostjo bolečinskega obdobja (dva meseca hude bolečine, en mesec srednje močne bolečine), nudi podlago za višjo odškodnino od siceršnjih odškodnin, ki se prisojajo v primerih (lažjega) zvina vratne hrbtenice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek I. točke nad zneskom 28,50 EUR in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati odškodnino za nematerialno škodo v znesku 3.528,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2010 dalje (prvi odstavek I. točke izreka), da se v presežku do zahtevanih 15.500,00 EUR tožbeni zahtevek za nematerialno škodo zavrne (drugi odstavek I. točke izreka), da se zavrne tožbeni zahtevek za materialno škodo v znesku 286,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2008 dalje (II. točka izreka), in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 411,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del in sicer sodbo izpodbija v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino nad zneskom 28,50 EUR ter stroške postopka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da prisojeno odškodnino zniža na znesek 28,50 EUR in tožeči stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožene stranke. Ni sporna prisojena odškodnina iz naslova strahu, tožnik pa ni upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, odškodnina za telesne bolečine pa ne bi smela presegati zneska 3.000,00 EUR. Tudi če se upošteva trajanje in intenziteta telesnih bolečin (dva meseca hude bolečine, en mesec srednje močne bolečine, trajanje zmernih bolečin do zaključka zdravljenja), je ob upoštevanju dejstva, da je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice I. do II. stopnje, ki je lahka telesna poškodba, in verjetno manjšo udarnino prsnega koša in glave, odškodnina izrazito previsoka in bistveno odstopa od odškodnin, ki se prisojajo v podobnih primerih. Glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je prvostopenjsko sodišče nekritično sledilo trditvam tožnika, da je zaradi bolečin v vratu omejen pri delu v vinogradu, pri nošnji težjih nahrbtnikov in pri vožnji v L. Oba izvedenca medicinske stroke sta ocenila, da poškodba vratne hrbtenice pri tožniku ni pustila trajnih posledic v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti. Res je izvedenec P. menil, da je mogoče, da se pri tožniku občasno pojavljajo blage bolečine pri prisilni drži ali pri prenašanju težjih bremen, vendar navedeno ne pomeni, da je tožnik zaradi tega prisiljen opustiti katero od omenjenih opravil ali jih bistveno omejiti ter da zato trpi duševne bolečine. Trditvena podlaga zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti temelji predvsem na psihičnih težavah, ki sta jih izvedenca ovrgla.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu; in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne ugodi težnjam, ki niso združljive z naravo in namenom odškodnine (179. člen OZ). Konkretizacijo navedenega pa omogoča sodna praksa z izoblikovanjem razmerja med večjimi in manjšimi škodami ter odškodninami zanje.

6. Sodba ustrezno upošteva predstavljena merila, odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo predstavlja pravično denarno odškodnino v smislu 179. člena OZ in 182. člena OZ, in je ustrezno uvrščena tudi v okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih.

7. Sodba tožniku odmeri odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 7.200,00 EUR. Ob upoštevanju že plačane, valorizirane odškodnine v znesku 3.671,50 EUR, tožniku prisodi še 3.528,50 EUR odškodnine.

8. Zoper sodbo se pritožuje le tožena stranka, ki ne izpodbija pravilnosti odmere odškodnine za strah, izpodbija pa pravilnost prisoje odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Slednji sta zato predmet pritožbenega preizkusa.

9. Po ugotovitvi sodbe je tožnik 8. 3. 2008 utrpel zvin vratne hrbtenice, lažji udarec v predel prsnega koša in udarec v glavo, ni pa utrpel pretresa možganov. Zaradi zvina vratne hrbtenice je imel tožnik dva meseca hude bolečine, nato še en mesec srednje močne do lažje bolečine, po končanem zdravljenju s fizikalno terapijo v zdravilišču pa je imel občasno še lažje bolečine. Občasne bolečine ima tožnik še vedno pri dolgotrajnem sedenju, prisiljeni drži in dvigovanju težjih bremen. Bolečine v vratu, ki so s širjenjem v glavo trajale predvidoma največ do 16. 1. 2009, ko je bil zaključen bolniški stalež, so sprožile anksiozno stanje, ki se je po uvedbi antidepresiva izboljšalo. Nevšečnosti med zdravljenjem je predstavljalo rentgensko slikanje glave, prsne in ledvene hrbtenice, dvakrat slikanje vratne hrbtenice, enkrat CT glave, jemanje analgetikov, nošnja mehke ovratnice (en teden) ter boleča in zamudna fizioterapija.

10. Po oceni pritožbenega sodišča sodba ugotovljen obseg škode, ki mu pritožba ne nasprotuje, ustrezno ovrednoti v odmerjeni višini odškodnine za telesne bolečine v znesku 5.000,00 EUR. Neutemeljeno je zavzemanje pritožbe, da odškodnina ne bi smela presegati zneska 3.000,00 EUR, glede na to, da je tožnik, ne glede na ugotovljeno trajanje in intenzivnost telesnih bolečin, utrpel le lahko telesno poškodbo. Pritožba ne upošteva, da so bolečine v vratu s širjenjem v glavo sprožile anksiozno stanje, ki je posledica obravnavane nezgode. Ugotovitvi sodbe (5. točka obrazložitve), da se je pri tožniku pojavilo anksiozno depresivno stanje, ki ga je sprožila občasna bolečina v vratu, ki je bila posledica obravnavane predmetne nesreče, pritožba ne nasprotuje. Izvedenec dr. T. P., ki mu sodba sledi, je bil mnenja, da gre pri tožniku po Quebeški razvrstitvi nihajnih poškodb za WAD I. do II. stopnje, pri čemer za drugo stopnjo med drugim govorijo bolečine, ki so se nespecifično širile v glavo – zatilje in so po njegovem mnenju tudi povzročile ankciozno stanje. Slednje, v povezavi z trajanjem in intenzivnostjo bolečinskega obdobja, nudi podlago za višjo odškodnino od siceršnjih odškodnin, ki se prisojajo v primerih (lažjega) zvina vratne hrbtenice (1). Neutemeljen je zato sicer pavšalen očitek, da odmerjena odškodnina bistveno odstopa od odškodnin, ki se prisojajo v podobnih primerih.

11. Sodba, ki kritično upošteva mnenji obeh v postopku postavljenih izvedencev, dr. M. Z. in dr. T. P., v povezavi z izpovedbo tožnika, navede življenjsko logične in prepričljive razloge, zakaj tožniku pripada (tudi) odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. K zadostnim in pravilnim razlogom (11. točka obrazložitve) pritožbeno sodišče dodaja, da je oškodovanec upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ne le, če je prisiljen opustiti ali bistveno omejiti določene aktivnosti, temveč tudi, če mora vlagati povečane napore. Ta oblika odškodnine namreč zajema oškodovančevo duševno trpljenje zaradi posledic škodnega dogodka na najrazličnejših prizadetostih na psihičnem ali telesnem področju (nezmožnost za delo, povečanje potreb, povečani telesni napori, druge nevšečnosti, ki se kažejo v poslabšanem zdravstvenem stanju …). Po ugotovitvi sodbe (11. točka obrazložitve) tožnik zaradi občasnih bolečin v vratu, ki se selijo v glavo v obliki glavobolov, ne more več daljši čas kositi z lakserico v vinogradu, ne more več nositi težjih nahrbtnikov in ima vsakodnevne težave pri vožnji v L., ko mora iskati primerno pozicijo na sedežu za glavo. V tem obsegu je zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo pri vrednotenju odškodnine, ki jo je odmerilo v znesku 1.500,00 EUR. Podlago za zaključek, da trajne posledice predstavljajo občasne bolečine, ki se tožniku pojavljajo pri prisilni drži in prenašanju težjih bremen, je sodba imela v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca dr. P., kar sicer ugotavlja že pritožba sama. Oba izvedenca sta, kot pravilno navaja pritožba, bila mnenja, da poškodba vratne hrbtenice pri tožniku ni zapustila trajnih posledic v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti, vendar pa je izvedenec dr. P., ki mu sodba sledi (izvedensko mnenje z dne 8. 10. 2013, stran 18) izrecno navedel, da je iz klinične prakse znano, da pri poškodbi, kot jo je utrpel tožnik, ni mogoče povsem izključiti občasnih težav (občasne bolečine v vratnem delu in zmerni zatilni glavoboli). Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno verjelo tožniku in ni podlage za pritožbeno stališče, da mu ne pripada odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V trditveni podlagi tožbe (III. točka) se je tožnik skliceval (tudi) na trajne posledice zaradi omejene gibljivosti vratne hrbtenice in bolečine v skrajnih gibih, kar ga omejuje pri službenih in prostočasnih aktivnostih. Za drugačno prikazovanje pritožbe ni podlage.

12. Toženka se sicer pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev, vendar pa odmeri stroškov ne nasprotuje. Nepravilnost odločitve veže na materialnopravno zmotno prisojo odškodnine, ki je s pritožbo ni uspela izpodbiti.

13. Po povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni procesnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem ugodilnem delu (prisojena odškodnina nad zneskom 28,50 EUR in stroškovni del)) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi njenih pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Odločbe VS RS II Ips 238/2009, II Ips 61/2009, II Ips 680/2009, II Ips 561/2008, II Ips 644/2007.