Jedro

V primeru, kadar je predlagatelj dolžnik, je dolžnik edina stranka predhodnega postopka. Zatrjevanih dejstev o višini obveznosti in svojem premoženjskem stanju ni dolžan dokazovati zato, ker bi bila sporna, ali zato, da z njimi izpodbije navedbe in dokaze nasprotnika, pač pa zato, da sodišču omogoči presojo, ali je dolžnik insolventen in ali obstajajo zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja in posledično zavrglo predlog za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil, predlagal je njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Dolžnik je 8. 9. 2015 vložil predlog za začetek osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP). Dolžnik, ki je predlagatelj postopka osebnega stečaja, kot je v konkretnem primeru, mora v predlogu zatrjevati, da je insolventen in predložiti dokazila o zatrjevani insolventnosti, ker se določba prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ne uporablja (1. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Predlogu mora priložiti tudi podpisano poročilo o stanju svojega premoženja (1. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Podpis na poročilu o stanju njegovega premoženja overi notar (četrti odstavek 384. člena ZFPPIPP).

5. Sodišče mora na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem stanju presoditi, ali je dolžnik insolventen in na podlagi te presoje odločiti o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP). V smislu določbe 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP je dolžnik, ki ni kapitalska družba, prezadolžen (in s tem insolventen), če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti. V konkretnem primeru je dolžnik, ki ima položaj potrošnika, v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in za začetek postopka odpusta obveznosti glede premoženjskega stanja zatrjeval, da ima le gotovino v višini 17,58 EUR, da je brez zaposlitve in da ga preživlja izven zakonska partnerica. Glede obveznosti pa, da ima obveznost do največjega upnika A. A. v višini glavnice 7.332,00 EUR z zamudnimi obrestmi in do upnice B. B., odvetnice v višini 908,11 EUR z zamudnimi obrestmi ter še obveznost preživljanja mladoletne hčere, glede katere pa višine ni navedel. Na poziv sodišča, da predloži dokazila o zatrjevanih dolgovih, je dolžnik odgovoril z vlogo z dne 29. 9. 2015. 6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 3276/2013, ki jo je priložil, ni izkazal obstoja terjatve oškodovanca A. A. v zatrjevani višini, glede obstoja obveznosti do odvetnice pa je ugotovilo, da dolžnik nobenih dokazil o tej obveznosti ni predložil. Ker dolžnik ni dokazal, da ima kakršnekoli obveznosti do upnikov, s tem pa tudi ne svoje insolventnosti, je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrnilo. Tak zaključek dolžnik izpodbija kot zmoten in navaja, da je odškodninsko obveznost do upnika A. A. priznal v izjavi o premoženjskem stanju. Glede denarne terjatve odvetnice pa, da ta izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki pa ga po pozivu sodišča ni še enkrat pošiljal zato, ker se že nahaja v spisu.

7. Pritožbeno sodišče na podlagi vpogleda v elektronski spis v obravnavani zadevi ugotavlja, da je pod zaporedno številko 3 procesnih dejanj, z datumom 17. 9. 2015 vpisan tudi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 32760/2013 z dne 27. 8. 2015, s katerim je dolžniku naloženo, da plača po pravnomočnosti tega sklepa na transakcijski račun odvetnice B. B. 908,11 EUR. Dolžnik k vlogi z dne 29. 9. 2015, v kateri je navedel, da dostavlja „sklep okrajnega sodišča glede 909,00 EUR“, tega sklepa dejansko ni priložil, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pa se je listina, s katero dolžnik dokazuje višino svojih obveznosti, že nahajala v spisu, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati in presojati. V primeru, kadar je predlagatelj dolžnik, je dolžnik edina stranka predhodnega postopka. Zatrjevanih dejstev o višini obveznosti in svojem premoženjskem stanju ni dolžan dokazovati zato, ker bi bila sporna, ali zato, da z njimi izpodbije navedbe in dokaze nasprotnika, pač pa zato, da sodišču omogoči presojo, ali je dolžnik insolventen in ali obstajajo zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja. Ob smiselni uporabi določbe 212. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato v konkretnem primeru dolžniku, ki se je skliceval na obveznost plačila po sodni odločbi in ki je že v spisu, ni bilo treba te ponovno predložiti v spis. Zaradi zmotne ugotovitve, da dolžnik ni predložil nobenega dokazila o denarnem dolgu do upnice B. B., je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevano nelikvidnostjo dolžnika najprej natančno ugotovi vrednost dolžnikovega premoženja in ali je poročilo o stanju dolžnikovega premoženja, ki je potrošnik, podano skladno z drugim odstavkom 384. člena ZFPPIPP. Glede višine obveznosti pa naj v ponovljenem postopku presoja še dokaz, glede katerega je v prejšnjem postopku zmotno ugotovilo, da ni bil predložen. V kolikor ugotovi, da je dolžnik insolventen, da pa nima nobenega premoženja za poplačilo upnikov, pa naj v zvezi s predlogom za začetek postopka odpusta obveznosti, ki se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) še presodi, ali bi ta učinkoval na njegove zatrjevane obveznosti.