Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 4. 2017. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik. Navaja, da mu je sodišče prve stopnje dne 10. 5. 2017 poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 378,00 EUR istočasno s sklepom z dne 5. 5. 2017, s katerim je že vnaprej zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog in to pod opr. št. I Pd 773/2017, ki mu ni znana. Navaja, da mu je edini znan spor v zadevi I Pd 1426/2014, v kateri je bila sodba sodišča prve stopnje potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 16/2016 z dne 21. 6. 2016. Napačno je sklepanje sodišča prve stopnje, da vrhovno sodišče ni poseglo v drugo alinejo točke I. sodbe VDSS opr. št. Pdp 575/2015 z dne 8. 10. 2015, saj je s tem, ko je bila izredna odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi razsojena kot zakonita, za kakršnokoli novo sojenje v zvezi z reintegracijo in reparacijo odpadel temelj. Tako želi sodišče prve stopnje odločati o pravnomočno končani zadevi. Nadalje navaja, da sodišče tudi zavaja, ko trdi, da naj bi 17.354,00 EUR predstavljalo odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje mu je tako samovoljno določilo pooblaščenca (odvetnico A.A.) in vsililo višino spora, ki jo je določilo na 17.354,00 EUR. Po pritožbenem stališču je sodišče prve stopnje to zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno razsojeno in jo je vložilo v arhiv, vzelo iz arhiva na podlagi zahtev tožene stranke, ki je po preteku vseh rokov odgovorila na tožnikovo pripravljalno vlogo in zahtevala, da se tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka. To ocenjuje kot kršitev pozitivne zakonodaje v korist ene od strank, ki ji pravosodje očitno priznava priviligiran položaj pred sodiščem, predvsem pa kršitev Zakona o pravdnem postopku, Ustave RS ter Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaradi navedenega sodišče poziva, da ne presega svojih pooblastil ter da ukrepa tako, kot je pravilno storilo že takoj po prejeti revizijski sodbi Vrhovnega sodišča RS, ko je zadevo kot pravnomočno dne 18. 8. 2016 arhiviralo. Zaradi tega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 3. 12. 2015 (l. št. 810 -826) postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki pa, kot je pravilno obrazloženo v točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni zahtevek, za katerega tožnik že po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji) ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale v tej pripravljalni vlogi postavljene tožbene zahtevke. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 4. 2017 takso pravilno odmerilo skladno s taksno tarifo ZST-1, zato je z izpodbijanim sklepom z dne 5. 5. 2017 ugovor tožnikove pooblaščenke pravilno zavrnilo. Zaradi tega razloga je tožnikova pritožba neutemeljena.

6. Pritožbeno sodišče v zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami, ki sicer za odločitev o pritožbi niso bistvene (1. odstavek 360. člena ZPP), dodaja, da je Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 16/2016 z dne 21. 6. 2016 spremenilo sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 575/2015 z dne 8. 10. 2015, saj s sklepom razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje ni bil predmet revizije. Zato je napačno stališče tožnika, pa tudi njegove pooblaščenke odvetnice A.A., da je sodba sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1426/2014 z dne 20. 3. 2015 z odločitvijo VSRS postala pravnomočna. Pravnomočna je postala le odločitev v točki I/1 te sodbe, v preostalem pa je bila zadeva s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi tega je sodišče prve stopnje plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 4. 2017 pravilno vročilo tožnikovi pooblaščeni odvetnici A.A.. Iz njene vloge z dne 18. 4. 2017 na l. št. 867 izhaja, da ji tožnik ni dal pooblastila za vložitev kakšne nove tožbe. Pooblaščenki pooblastilo za zastopanje ni prenehalo, saj o razveljavljenem delu in s tem tudi o spremenjeni tožbi po pripravljalni vlogi z dne 3. 12. 2015 ni bilo pravnomočno odločeno. Pooblaščenka je zoper plačilni nalog vložila ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje pravilno odločilo z izpodbijanim sklepom.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).