Jedro

Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.

Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek proti drugo toženi stranki.

2. Prva toženka v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je drugi toženec 5. 10. 2018 umrl in da je njegov odvetnik sodišču sporočil, da so mu dediči preklicali pooblastilo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da je smrt drugega toženca razlog za prekinitev po ZPP, vendar meni, da bi moralo prekiniti tudi postopek proti njej. Tožeča stranka namreč zahteva plačilo vtoževanega zneska solidarno od obeh, in sicer na podlagi subsidiarne odgovornosti obeh družbenikov izbrisane gospodarske družbe. Poleg tega lahko sodišče prve stopnje proti prvi toženki izvede dokazni postopek, ne da bi se pri tem zagotovilo načelo kontradiktornosti in pravica izjavljanja v postopku po pokojnem drugem tožencu. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožnik je na pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Smrt stranke, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, je eden izmed taksativno naštetih razlogov, ob nastopu katerega pride do prekinitve postopka po samem zakonu (1. točka 205. člena ZPP). Da je drugi toženec umrl, za nikogar ni sporno. Prav tako ni sporno, da so domnevni dediči (zapustnikovi potomci) odvetniku odpovedali pooblastilo (list. št. 137-139). S tem je nastopila dejanska situacija, ki pomeni ex lege prekinitev postopka. Vsega navedenega pritožnica ne izpodbija, temveč celo izrecno zapiše, da je vse to res. Odločitev sodišča prve stopnje, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je zato pravilna.

6. Vendar pritožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti v celoti. Trdi, da tožnik od obeh tožencev terja solidarno plačilo svoje terjatve na podlagi subsidiarne odgovornosti obeh družbenikov izbrisane gospodarske družbe.

7. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), ni neposredno odvisen od tega, ali tožnik v tožbi terja solidarno plačilo določenega denarnega zneska, temveč od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.

8. Nedeljivost pravnega razmerja družbenikov izbrisane gospodarske družbe, ki bi vodila v enotno sosporništvo, ne izvira iz njegove pravne narave niti ni do take razlage mogoče priti z razlago pravne norme.1 Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe (d. n. o.) so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost (100. člen ZGD-1) navadni sosporniki, kot je to vedno v primeru solidarne odgovornosti.2

9. Toženca torej nista enotna, temveč navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP).3 Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov. Zato zaradi smrti drugega toženca ni nobenega razloga, da bi se predmetni pravdni postopek prekinil v celoti, tj. tudi proti prvi toženki.4

10. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep v tem delu potrdilo.

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

1 Primerjaj sklep VSL, I Cp 3053/2016 s 7. 2. 2017. 2 Tako VS RS v sodbi, št. II Ips 225/2013 z 18. 11. 2013. Glej tudi sklep VSL, št. II Cp 1947/2004 s 23. 2. 2005. 3 S tem je odgovorjeno na pritožbeno bojazen, da bi v postopku ne bilo obema tožencema zagotovljeno načelo kontradiktornosti in pravica izjavljanja. 4 Tako VSL v sklepu, št. II Cp 1701/2001 s 23. 1. 2002.