Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Obrazložitev

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se glasi: Pritožba tožene stranke se zavrne, pritožbi tožeče stranke pa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se glasi: ''1. Zaradi umika tožbe za znesek 17.943,58 € se postopek v tem delu ustavi.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za nepremoženjsko škodo (še) v znesku 7.383,41 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2006 do dne plačila ter zakonske zamudne obresti od plačanega zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 17.943,58 € za čas od dne 29. 11. 2006 do dne 19. 1. 2007, vse v 15 dneh.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.879 € v 15 dneh, v primeru zamude s plačilom tega zneska pa je tožena stranka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska za čas od dneva poteka paricijskega roka do dneva plačila.'' Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 481,6 € stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 483,8 € stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo k plačilu 7.344,16 € odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 29. 11. 2006 dalje. Zaradi delnega umika tožbe za znesek med pravdo plačane odškodninske akontacije (17.943,58 €) je postopek v tem delu ustavilo, toženi stranki pa je naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska, in sicer za čas od dne 29. 11. 2006 do dne 19. 1. 2007. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 1.590,35 €.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke, pritožbi tožnika pa je delno ugodilo in spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča tako, da je tožniku poleg že prisojenega zneska odškodnine prisodilo še dodatnih 712,26 € po sodišču prve stopnje neutemeljeno odštete valorizacije akontacije s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Z odmero zadoščenja za nepremoženjsko škodo je v celoti soglašalo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej s sklicevanjem na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava nasprotuje višini odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Trdi, da je sodišče druge stopnje obširna pritožbena izvajanja odpravilo na kratko in neargumentirano, dasiravno bi moralo njegovemu zahtevku iz naslova nepremoženjske škode v celoti ugoditi. Sklicuje se na tožbene in pritožbene navedbe, ponavlja pa tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju upravičujejo prisojo odškodnine v celotnih zahtevanih zneskih in za katere je prepričan, da jih sodišči prve in druge stopnje nista zadosti upoštevali. Izpostavlja zlasti težo poškodb, dolgotrajnost zdravljenja in dejstvo, da je tožnik zaradi poškodbe invalid III. kategorije s prizadeto funkcijo senzornih vlaken levega femoralnega živca in levega išiatričnega živca, pri čemer je prognoza pričakovanih poslabšanj še posebej črna.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava revident argumentira s sklicevanjem na neupoštevanje objektivnega kriterija za odmero višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, t.j. načela objektivne pogojenosti višine odškodnine. Po njegovi oceni obseg in teža utrpljenih in pričakovanih bodočih škodnih posledic, zlasti glede na njegovo mladost in osebne lastnosti, predmetni primer uvrščajo ob bok primerom, pri katerih so bile oškodovancem doslej odmerjene višje odškodnine. Če bi sodišči prve in druge stopnje njegov primer pravilno (in pravično) umestili v razmerje med lažjimi in težjimi primeri, dodaja, bi mu morali prisoditi celotno vtoževano odškodnino. Revizijsko sodišče s tem soglaša. 7. Dejanska razsežnost vseh oblik nepremoženjske škode tožnika je izčrpno predstavljena v razlogih na straneh 5–7 sodbe sodišča prve stopnje, zato revizijsko sodišče povzema le njen najpomembnejši del. Tožnik je v prometni nesreči dne 26. 6. 2005 utrpel vertikalni prelom leve črevnice s tricentimetrskim razmikom, ki je segal v streho sklepne ponvice levega kolka, in večkosovni prelom (zdrobitev) sklepne ponvice levega kolka z izlitjem krvi v kolčni sklep in obsežnim hematomom v obkolčnem mišičevju. Ob škodnem dogodku je bil star 22 let. Poškodba mu je zapustila zmanjšano gibljivost levega kolka in prizadetost funkcije senzornih vlaken femoralnega živca in išiadičnega živca, kar se kaže kot motnja ali izpad občutenja in mravljinčenje (otrplost noge). Zaradi neanatomske zaraščenosti odlomljenih fragmentov leve kolčne ponvice in poškodovanosti mehkih tkiv v tem predelu je pričakovati zgodnjo artrozo levega kolka, ki bo težave le poslabševala. Tožnik težko počepne, hodi po stopnicah in navkreber, težko tudi dalj časa stoji ali hodi po ravnem terenu, ob spremembah vremena ali po daljšem sedenju v avtu pa v predelu poškodbe čuti bolečine. Je invalid tretje kategorije, zaradi česar ima težave pri zaposlovanju – prisiljen se je bil začeti usposabljati za drugo delo.

8. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta v skladu z določbami 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Če prvo škodni dogodek in njegove posledice osvetljuje z zornega kota konkretnega oškodovanca in vseh le njemu lastnih značilnosti in posebnosti, pa drugo načelo od sodišča terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe in sodne prakse v primerljivih primerih nepremoženjskih škod. Le na ta način se lahko v vsakem posamičnem primeru uresničujeta ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Enake primere je treba pač obravnavati enako, različne pa ustrezno različno.

9. Primerjava konkretne odškodnine z odškodninami, odmerjenimi oškodovancem v primerih s podobno intenzivnostjo in trajanjem telesnega in duševnega trpljenja, kot ga je v povezavi s škodnim dogodkom utrpel tožnik, kaže, da sta sodišči tožniku odmerili precej prenizko zadoščenje. Odškodnina za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter skaženosti v skupni višini 31,7 povprečnih mesečnih neto plač ne dosega okvirov odškodnin, prisojenih za te oblike nepremoženjske škode v podobnih primerih. Po presoji revizijskega sodišča je treba za zadostitev pravnemu standardu pravičnega denarnega zadoščenja in s tem za ustrezno umestitev v sistem odškodnin, v praksi prisojenih za podobno škodo, tožniku odmeriti za približno devet povprečnih plač višje zadoščenje, t.j. natanko toliko, kot je tožnik zahteval v tožbi (40,7 povprečnih plač). Tožnik je tako poleg na prvi in drugi stopnji prisojenih 7.344,16 € in 712,26 € (skupaj 8.056,42 €) upravičen do dodatnih 7.383,41 € odškodnine.

10. Navedeno pomeni, da je revizijsko sodišče ugodilo reviziji v celoti in izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

11. Zaradi spremenjene odločitve o višini odškodnine je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločilo o stroških vsega postopka. Odločitvi o stroških prvostopenjskega in pritožbenega postopka je spremenilo v skladu s spremenjenim uspehom tožnika, in sicer na podlagi stroškovnikov z dni 10. 9 2007 in 10. 10. 2007 ter v skladu z Odvetniško tarifo. Glede na 100 % pravdno uspešnost gredo tožniku celotni stroški prvostopenjskega in pritožbenega postopka, ki znašajo 1.879 € oziroma 481,6 €.

12. Popoln revizijski uspeh ima za tožnika ugodne posledice tudi glede v tej fazi postopka nastalih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Upoštevaje merila Odvetniške tarife je revizijsko sodišče tožnikove revizijske stroške odmerilo na 483,8 € in jih naložilo v plačilo toženi stranki.