Jedro

Osebni prejemek je tudi nagrada stečajnega upravitelja, zato jo je treba nakazati na njegov žiro račun in od nje obračunati in vplačati davek.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V postopku predhodne kontrole je služba družbenega knjigovodstva I. stopnje z odločbo zavrnila nalog tožeče stranke - v stečaju za prenos sredstev v znesku 225.000,00 SIT v breme računa tožeče stranke in v dobro računa podjetja xy, za izplačilo nagrade za delo stečajnega upravitelja tožeče stranke za oktober in november 1992. Pritožbo zoper to odločbo je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno.

Odločbo tožene stranke izpodbija tožeča stranka s pravočasno vloženo tožbo. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. V tožbi navaja, da nagrade stečajnega upravitelja ni bilo treba nakazati na njegov žiro račun, niti ni bilo potrebno od nje obračunati in vplačati davka od prejemkov za priložnostno opravljeno delo. To pa zato, ker je stečajni upravitelj z asignacijo pooblastil tožečo stranko, da na njegov račun znesek bruto nagrade, ki bi pripadala njemu, izplača podjetju xy. To je stečajni upravitelj lahko storil. Ker tako ni prejel nobene nagrade - osebnega prejemka - tudi ni bilo treba obračunavati in plačevati nobenih davkov.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Glede na pooblastila, ki jih ima po zakonu o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ št. 70/83 ... 79/90 - v nadaljevanju: ZSDK), zlasti po njegovem 6., 41. in 44. členu, služba družbenega knjigovodstva s kontrolo naloga, katerega izvršitev je odklonila, ni posegla v pristojnosti sodišča pri vodenju stečajnega postopka. Kontrolo naloga, kakršno je izvedla, je lahko izvedla, in če je pri tem ugotovila nepravilnosti, ki so ovirale izvršitev naloga, je njegovo izvršitev lahko odklonila.

Stečajni upravitelj tožeče stranke je davčni zavezanec po 1. odstavku 5. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 14/92 - prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZD). Drugačnega dejstva tekom upravnega postopka ni nihče zatrjeval. Njegova nagrada za opravljanje del stečajnega upravitelja pri tožeči stranki je njegov osebni prejemek (3. alineja uvodnega stavka 1. odstavka 13. člena ZD in 1. točka 1. odstavka 13. člena ZD). Tega bi zato morala tožeča stranka nakazati na njegov žiro račun (1. odstavek 95. člena ZD, 1. in 2. člen odloka o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun - Uradni list RS št. 4/91-I) ter pri tem od bruto nagrade obračunati in vplačati davek (1. odstavek 103. člena ZD). Tega tožeča stranka ni storila. Tožena stranka je zato izvršitev naloga tožeče stranke, katerega namen je bil plačilo nagrade stečajnemu upravitelju, pravilno zavrnila.

Tožeča stranka ne more izpodbiti zakonitosti odločbe tožene stranke z zatrjevanjem asignacije in okoliščine, da naj nebi stečajni upravitelj na ta način dobil nobenega prejemka. Asignacija je načeloma dovoljena. Zgoraj navedenih prisilnih predpisov pa z njo ni mogoče obiti. Pri tem pa trditev, da tožeča stranka ni izplačevala nobenega osebnega prejemka, ker stečajni upravitelj ni (nebi) ničesar prejel, sploh ni točna. Stečajni upravitelj je z zneskom nagrade razpolagal tako, da je (potrditvah tožbe) tožečo stranko pooblastil, naj tisto, kar bi morala izpolniti njemu, izpolni tretji osebi. Čim pa je z zneskom nagrade razpolagal, je to njegov osebni prejemek. Drugače nebi mogel z njim razpolagati. Tožeča stranka ga je kot takšnega tudi hotela izplačati. Čim pa je tako, bi tožeča stranka morala od bruto nagrade obračunati in vplačati predpisane davke, nagrado pa izplačati na žiro račun stečajnega upravitelja.

Tožba tožeče stranke se glede na navedeno izkaže za neutemeljeno, zato jo je sodišče zavrnilo.