Jedro

V zadnjem popravljenem sklepu so izrecno navedene terjatve, za katere sklep o odpustu ne učinkuje, med njimi pa niso navedene terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Pri teh obveznostih iz naslova prispevkov namreč ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti ne bi učinkoval. Tožnik ni imel nikoli zaposlenih delavcev in zato ni bil nikoli zavezan za plačilo teh prispevkov. V konkretnem primeru gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike in torej za tožnika kot s.p. osebno. Ti prispevki pa niso prispevki iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti za terjatve iz tega naslova nedvomno učinkuje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-506828/2015-1 07 z dne 24. 6. 2015 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni davčni organ je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti začel davčno izvršbo na tožnikove denarne prejemke pri delodajalcu oziroma izplačevalcu A.A. s.p. iz Kranja za (skupni) znesek (davčnega) dolga v višini 4 724,68 EUR in nadaljnjih zamudnih obresti, in sicer za obveznosti, ki so razvidne iz posameznih izvršilnih naslovov, navedenih 4. točki izreka sklepa, tj. obračunov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje od julija 2011 do vključno maja 2012. 2. Drugostopni davčni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse predpisane sestavine ter da za začetek davčne izvršbe obstaja pravna in dejanska podlaga, saj iz knjigovodske evidence izhaja, da tožnik dolguje v višini terjanega in da davka oziroma terjanih prispevkov ni plačal v predpisanem roku.

3. V zvezi s pritožbenimi ugovori, v katerih se tožnik sklicuje na sklep o odpustu obveznosti, izdan v postopku osebnega stečaja in na njegovo učinkovanje na obveznosti, ki se terjajo z izpodbijanim sklepom, pa drugostopni organ ugotavlja, da je dne 23. 10. 2014 sodišče po končanem postopku osebnega stečaja nad tožnikom izdalo sklep St B. in z njim odpustilo terjatve do stečajnega dolžnika. Glede na 2. točko izreka sklepa odpust učinkuje na vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 17. 7. 2012. Dne 7. 7. 2015 je sodišče sklep o odpustu terjatev spremenilo tako, da odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve, ki so nastale do 17. 7. 2012, razen za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in tudi ne za terjatev iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in odvzema premoženja nezakonitega izvora.

4. Glede na vsebino sklepov pritožbeni organ ugotavlja, da je učinek odpusta obveznosti po obeh sklepih enak in da se razteza na enak nabor terjatev. Odpust namreč velja za navadne in podrejene terjatve do začetka stečajnega postopka, s popravkom sklepa pa so bile samo še izrecno navedene nekatere terjatve, ki se po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP in po prvem odstavku 390. člena istega zakona v postopku osebnega stečaja ne odpustijo. Glede na navedeno odpis (pravilno: odpust) dolgov po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne velja za terjatve iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku pa so prednostne tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP). Po navedeni ureditvi so torej terjatve za plačilo prispevkov prednostne terjatve, ker pa so datumi zapadlosti terjanih dolgov 16. 8. 2011 in novejši, osebni stečaj pa se je začel 17. 7. 2012, je podan časovni okvir enega leta pred začetkom stečajnega postopka.

5. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da gre v konkretnem primeru za prispevke zasebnika (in ne zaposlenih delavcev) pa drugostopni organ odgovarja, da so z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP kot prednostne zajete vse terjatve iz naslova prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. In ker tožniku v postopku osebnega stečaja niso bile odpuščene vse terjatve, ampak samo navadne in podrejene, ni ovire za izterjavo predmetnih terjatev.

6. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Toži iz razloga kršitev pravil postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ker tožena stranka ni upoštevala trditev in dokazov, ki jih je tožnik podal v vlogi „Odgovor na pojasnilo v zvezi s pritožbo“ z dne 20. 7. 2015 ter v vlogi „Posredovanje dodatne dokumentacije v zvezi s pritožbo“ z dne 14. 8. 2015, tožnik v celoti vztraja pri pritožbenih navedbah in vseh ostalih navedbah, ki jih je dal v svojih vlogah.

7. Dalje navaja oziroma vztraja, da so obveznosti po izvršilnih naslovih, ki se terjajo z izpodbijano odločbo (pravilno: sklepom) ugasnile in da bi zato morala tožena stranka izvršbo ustaviti ter razveljaviti vsa že izvršena dejanja. Tožniku je bil namreč znesek vseh terjatev iz sklepa v postopku osebnega stečaja v celoti odpuščen in je zato davčni dolg ugasnil. Vsi izvršilni naslovi iz sklepa, razen št. 1, ki se nanaša na stroške izvršbe, torej od vključno št. 2 do 94, predstavljajo Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ, in sicer za obdobje od vključno julija 2011 do 31. 5. 2012. V postopku osebnega stečaja pa je sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti, ki je bil dokončno popravljen s sklepom z dne 29. 7. 2015, z njim pa so bile tožniku v skladu s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP odpuščene vse obveznosti, ki so nastale do 17. 7. 2012. 8. V zvezi s sklepom o odpustu obveznosti z dne 23. 10. 2014 tožnik pojasnjuje, da je pri izdaji sklepa prišlo do očitne pomote, zato je kasneje prišlo do poprave izreka sklepa, najprej s sklepom z dne 7. 7. 2015 in nato še s sklepom z dne 29. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 26. 8. 2015. Tako je z dokončno popravljenim sklepom izrecno in skladno s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP določeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, razen za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in nekatere druge navedene terjatve, in torej tudi za vse obveznosti, ki so predmet izpodbijanega sklepa. V zadnjem popravljenem sklepu so namreč izrecno navedene terjatve, za katere sklep o odpustu ne učinkuje, med njimi pa niso navedene terjatve, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Pri teh obveznostih iz naslova prispevkov namreč ne gre za obveznosti iz naslova prispevkov, ki bi jih moral tožnik plačati hkrati z izplačili delavcem in na katere sklep o odpustu obveznosti ne bi učinkoval. Tožnik ni imel nikoli zaposlenih delavcev in zato ni bil nikoli zavezan za plačilo teh prispevkov. V konkretnem primeru gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike in torej za tožnika kot s.p. osebno. Ti prispevki pa niso prispevki iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti za terjatve iz tega naslova nedvomno učinkuje.

9. Tožnik je vse navedeno uveljavljal v pritožbi in pritožbenemu organu nemudoma, ko ga je prejel, posredoval popravni sklep z dne 29. 7. 2015, ki pa ga drugostopni organ pri odločanju ni upošteval. Poleg tega tožnik še dodaja, da tudi ni dvoma o tem, da gre za terjatve, nastale do začetka osebnega stečaja, saj te obveznosti po začetku stečaja sploh niso mogle veljavno nastati, ker v skladu s 387. členom ZFPPIPP z začetkom osebnega stečaja stečajnemu dolžniku preneha status s.p. in s tem istega dne prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja.

10. Organ druge stopnje vsega navedenega ni upošteval in tudi ni izvedel predlaganih dokazov niti navedel, zakaj tega ni storil. Svojo odločitev gradi na nerelevantni in neutemeljeni predpostavki, da naj bi bile terjatve iz izpodbijanega sklepa prednostne ter da tožniku niso bile odpuščene vse terjatve, ampak samo navadne in podrejene, prednostne pa ne. Tako stališče je davčni organ najverjetneje zavzel zaradi očitne pomote v prvotnem izreku sklepa, v katerem pomotoma ni bilo izrecno navedeno, da se tožeči stranki odpustijo vse terjatve. Takšno razlogovanje pa ni utemeljeno, saj so bile tožniku v postopku osebnega stečaja odpuščene vse terjatve, tudi prednostne, razen tistih, ki so izrecno navedene v izreku sklepa o odpustu obveznosti. Da bi se terjatve iz sklepa uvrščale med terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje, pa davčni organ niti ne navede izrecno in ne obrazloži, tako kot tudi ne upošteva popravka sklepa z dne 29. 7. 2015 ter materialnega prava, zlasti 408. člena ZFPPIPP. Zato se izpodbijanega sklepa v bistvenem ne da preizkusiti, kar je nadaljnja bistvena kršitev pravil postopka. Iz istega razloga pa so potem pomanjkljiva tudi vsa nadaljnja razlogovanja drugostopnega organa v zvezi s terjatvami, ki so predmet izvršbe.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

12. Tožba je utemeljena.

13. V konkretnem primeru ni spora o tem, da je bil izpodbijani sklep izdan po končanem postopku osebnega stečaja nad tožnikom ter da je bil tožniku izdan sklep o odpustu obveznosti (št. St B. z dne 23. 10. 2014). Iz izreka tega sklepa res sledi, da odpust obveznosti učinkuje (le) za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 17. 7. 2012, kar pomeni oziroma bi lahko pomenilo, da na prednostne terjatve nima učinka. Spora tudi ni o tem, da je bil ta sklep s popravnim sklepom St B. z dne 7. 7. 2015 popravljen tako, da se v 2. točko izreka vključi oziroma povzame še besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki določa, na katere prednostne terjatve odpust obveznosti ne učinkuje. Obenem pa pusti nespremenjeno prvotno besedilo 2. točke izreka ter na ta način še vedno pusti do določene mere odprto vprašanje, ali sploh oziroma na katere prednostne terjatve odpust obveznosti učinkuje.

14. Vendar pa omenjeni popravni sklep ni bil edini. Iz spisov namreč sledi, da je bil dne 29. 7. 2015 prvotni sklep ponovno popravljen, in sicer tako, da iz 2. točke izreka sedaj na prvem mestu in s tem dovolj jasno sledi, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov, in torej tudi za prednostne, z izjemo tistih, ki so v izreku sklepa (skladno z določbami 408. člena ZFPPIPP) izrecno naštete. Tega popravnega sklepa, ki je bil izdan in skupaj z vlogo („Posredovanje dodatne dokumentacije“) z dne 14. 8. 2015 in torej pred odločitvijo o pritožbi posredovan na Finančno upravo, pa drugostopni organ v svoji odločbi ne omeni niti (kot tožena stranka) v odgovoru na tožbo ne navede, zakaj ga pri odločanju o pritožbi ni upošteval. (Popravljena) vsebina sklepa pa je z ozirom na razloge druge stopnje, po katerih odpust obveznosti za prednostne terjatve nasploh, tudi za tiste iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP ne učinkuje, za odločitev v konkretnem primeru bistvena, zato ima tožnik prav, da so razlogi drugostopne odločbe bistveno pomanjkljivi in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijanega sklepa.

15. Sodišče v tej zvezi le še pripominja, da šele drugič popravljeni izrek sklepa o odpustu obveznosti sledi zakonskemu besedilu prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kakršno velja od spremembe zakona v letu 2010 (ZFPPIPP-C), in po katerem odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, in torej tudi za prednostne. Pa tudi s to spremembo zakona se je po navedbah predlagatelja(1) zgolj „popravila redakcijska nedoslednost“ v 1. odstavku 408. člena in naj bi se torej na enak način razumelo oziroma razlagalo tudi prvotno zakonsko besedilo, ki se je sicer nanašalo zgolj na navadne in podrejene terjatve.

16. Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči. 17. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

18. Sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. opomba (1) : Glej Predlog ZFPPIPP-C, EPA 1015-V, Prva obravnava, 26. 4. 2010.