Jedro

Postopek redne likvidacije, ki je v teku nad dolžnikom, ni ovira za začetek stečajnega postopka. V primeru, da je dolžnik insolventen mora likvidacijski upravitelj nemudoma ustaviti postopek likvidacije in predlagati začetek stečajnega postopka. Nobene ovire pa ni, da začetek stečajnega postopka predlagajo upniki, če tega ni storil likvidacijski upravitelj.

Če upnik izkaže, da je dolžnik postal insolventen, so pogoji za začetek stečajnega postopka podani, s tem je podan tudi pravni interes za začetek stečajnega postopka. Pri tem tudi ni pomembno dejstvo, da je vse dolžnikovo premoženje zastavljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika A. d.d. za začetek stečaja nad dolžnikom z dne 30.10.2012. Predlagateljici je naložilo, da je dolžna dolžnici plačati stroške predhodnega postopka v znesku 190,80 EUR, v roku 8 dni od vročitve pravnomočnega sklepa.

2. Upnik je zoper sklep vložil pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik, ki predlaga začetek stečajnega postopka mora izkazati procesno legitimacijo za vložitev predloga in dokazati materialnopravno predpostavko za začetek postopka, to je insolventnost dolžnika. Upnikova procesna legitimacija je podana, če upnik izkaže, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (četrti odstavek 232. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru dejstva o obstoju upnikove terjatve in zamudi s plačilom med strankama predhodnega postopka niso bila sporna.

6. Dolžnik se je začetku stečajnega postopka upiral z navedbami, da postopka stečaja ni dopustno voditi zaradi postopka redne likvidacije po ZGD-1, ki je v teku nad dolžnikom, da niso podane materialnopravne predpostavke za začetek stečajnega postopka, ker ni insolventen in da upnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka zavrglo, ker je ocenilo, da predlagateljici ni uspelo izkazati pravnega interesa za vodenje postopka.

8. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da postopek redne likvidacije po ZGD-1, ki je v teku nad dolžnikom, ni ovira za začetek stečajnega postopka. V primeru, da je dolžnik insolventen mora likvidacijski upravitelj nemudoma ustaviti postopek likvidacije in predlagati začetek stečajnega postopka, saj insolventnost pomeni, da ni pogojev za izvedbo postopka redne likvidacije, ki pride v poštev le, če premoženje družbe zadošča za poplačilo vseh njenih obveznosti (414. člen ZGD-1). Nobene ovire pa ni, da začetek stečajnega postopka predlagajo upniki, če tega ni storil likvidacijski upravitelj.

9. Prav tako drži, da mora upnik, ki predlaga stečaj, izkazati pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Upniki v stečajnem postopku uveljavljajo dajatvene zahtevke za poplačilo terjatev hkrati in sorazmerno z drugimi upniki. Pravni interes upnikov za vodenje stečajnega postopka temelji na obstoju stečajnega razloga in se domneva. V primeru, da upnik dokaže, da dolžnik nima več zadosti premoženja, da bi lahko v celoti izpolnil vse svoje obveznosti do upnikov, je s tem podan njegov pravni interes za začetek stečajnega postopka. V takem primeru se namreč zgodi, da kljub izvršilnim postopkom terjatve posameznih upnikov ostanejo nepoplačane. Ker dolžnikovo premoženje v primeru insolventnosti ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, bi bili v izvršbi poplačani le nekateri upniki in sicer tisti, ki bi v izvršilnem postopku prvi predlagali poplačilo iz določenega premoženja, drugi upniki pa ne.

10. Sodišče prve stopnje je zaključek o pomanjkanju pravnega interesa oprlo na ugotovitve, da upnik ni izkazal, da bi v stečaju hitreje prišel do poplačila svojih terjatev, kot v izvršbi. Ker naj bi bilo v obravnavanem primeru vse premoženje dolžnika obremenjeno z ločitvenimi pravicami v korist določenih upnikov, se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da upnik svojega položaja v stečaju, upoštevaje določila člena 279. ZFPPIPP, ne more izboljšati. Ker so izvršilni postopki že v teku, bi stečaj pomenil podvajanje stroškov. V primeru prerekanja terjatev v stečaju, pa bi se postopki plačila podaljšali za najmanj dodatne tri mesece. Po mnenju sodišča prve stopnje bi moral upnik izkazati druge konkretne okoliščine (o nastalih stroških) iz katerih bi izhajalo, da bo v stečaju prišel do hitrejšega poplačila kot v izvršbi.

11. Ker v primeru insolventnosti ni zagotovljeno plačilo terjatev upnikov v celoti, je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je pravni interes za predlaganje začetka stečajnega postopka podan le v primeru, če upnik izkaže, da mu bodo v primeru stečajnega postopka nastali manjši stroški, kot v primeru izvršilnega postopka, saj kaj takega iz določb ZFPPIPP ne izhaja. Zgolj dejstvo, da je namen izvršilnega in stečajnega postopka poplačilo upnika in da ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico ne zadošča za zaključek, da v stečajnem postopku položaj upnika ne bo ugodnejši. Glavni namen stečajnega postopka je enakomerno in hkratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase, ki ne zadošča za poplačilo vseh terjatev v celoti. Razlogi sodišča prve stopnje o tehtanju že nastalih stroškov izvršilnih postopkov in podvajanju stroškov v stečaju so brez vsake teže, saj se primerjava nastalih stroškov in trajanja postopka že zaradi načela hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP) ne izide v prid izvršilnega postopka. Dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo pa še ne pomeni, da bo v postopku izvršbe prišel do poplačila svoje terjatve. Dejstvo, da stečajni postopek ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev zavarovano s to ločitveno pravico (prvi odstavek 279. člena ZFPPIPP) ne pomeni, da ločitveni upnik nima pravnega interesa za začetek stečajnega postopka. ZFPPIPP ločitvenih upnikov kot predlagateljev stečajnega postopka ne izključuje. Upoštevati pa je treba tudi, da citirano določilo ZFPPIPP ne pomeni, da se položaj zastavnega upnika z začetkom stečaja ne spremeni. Če je vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, manjša od zneska terjatve v zavarovanje katere je bila ločitvena pravica ustanovljena, se ta del terjatve obravnava v stečajnem postopku kot nezavarovana terjatev (peti odstavek 20. člena ZFPPIPP).

12. Pravnega interesa upnika z začetek stečajnega postopka ni mogoče razlagati na način, kot to razume sodišče prve stopnje. Po določbi 3. točke 231. člena ZFPPIPP je stečajni postopek upravičen predlagati vsak upnik, ki verjetno izkaže terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca. Če upnik izkaže, da je dolžnik postal insolventen, so pogoji za začetek stečajnega postopka podani, s tem je podan tudi pravni interes za začetek stečajnega postopka. Pri tem tudi ni pomembno dejstvo, da je vse dolžnikovo premoženje zastavljeno oziroma da so za celotno premoženje v teku izvršilni postopki. Obstoj terjatev, ločitvenih pravic in način poplačila terjatev posameznih upnikov je predmet preizkusa v stečajnem postopku, nikakor pa ni mogoče že na podlagi pavšalnih trditev dolžnika o zastavi premoženja sklepati, kako bo v enem ali drugem postopku prišlo do vnovčenja premoženja in poplačila posameznih (zastavnih) upnikov. Izvršilni postopki, ki so že v teku, pa niso ovira za začetek stečajnega postopka. Upnik ima pravico, da predlaga začetek stečajnega postopka tudi če je pred tem že predlagal začetek izvršilnega postopka vse dotlej, dokler verjetno izkaže obstoj terjatve do dolžnika. Glede na povedano morebitno bodoče poplačilo upnika, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico v izvršilnem postopku, ne zadošča za sklep, da upnik nima pravnega interesa za predlaganje začetka stečajnega postopka, če izkaže, da je dolžnik insolventen.

13. Neutemeljeno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep VSL Cst 236/2012, saj gre v obravnavanem primeru za povsem drugačno dejansko stanje, kot pa v citiranem primeru osebnega stečaja z enim upnikom in zadostnim premoženjem dolžnika za poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve v celoti.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru zavzelo povsem drugačno materialno pravno stališče, kot sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče odredilo, da se zadeva v novem postopku rešuje pred drugim sodnikom (356. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka o predlogu za začetek stečaja odloči meritorno, upoštevaje upnikove trditve in dokaze o obstoju insolventnosti dolžnika in dolžnikove ugovorne navedbe in dokaze, da ni insolventen.