Jedro

Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku PP Velenje št. 555008605359 z dne 2. 7. 2019 spremenilo v delu, ki se nanaša na izrečeno sankcijo tako, da je storilki namesto izrečene globe na podlagi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo opomin, sicer pa je ZSV zavrnilo kot neutemeljeno (I. točka izreka), posledično je izpodbijano odločbo spremenilo tudi glede stroškov postopka tako, da je storilka dolžna plačati sodno takso v višini 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti te sodbe, sicer se prisilno izterja (II. točka izreka) ter odločilo, da se sodna taksa ne določi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje storilka po zagovornici iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah (1., 2. in 4. točka 154. člena ZP-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bilo storilki z odločbo o prekršku z dne 2. 7. 2019 očitano, da je dne 1. 1. 2019 ob 10:34 uri v V. v prenočišče A., sprejela na bivanje gosta A. A., pri tem pa ni poročala podatkov iz knjige gostov preko aplikacije AJPES v predpisanem roku 12 ur po prihodu gosta, temveč je to storila šele 23. 1. 2019 ob 10:42 uri, s čimer je kršila določilo tretjega odstavka 40. člena ZPPreb-1. Iz odločbe o prekršku je razvidno, da je prekrškovni organ svojo odločitev sprejel na podlagi izpisa iz evidence gostiteljev, ki so zamudili s prijavo, ugotovitve policistov PP Velenje B. B. in C. C. ter izjave storilke.

5. Storilka je tako v (laični) izjavi z dne 1. 7. 2019 kot tudi v ZSV z dne 16. 10. 2021 med drugim argumentirano zatrjevala, da je A. A. v motel sprejela 5. 12. 2018 za obdobje enega meseca, nakar je imenovani v novoletnem obdobju odpotoval domov in se ponovno vrnil 23. 1. 2019, ko ga je vpisala v knjigo gostov na Ajpes, zato meni, da ni naredila nobene napake. Po vpogledu v omenjeno ZSV pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba pravilno izpostavlja, da je storilka za svoje zgoraj povzete trditve predlagala tudi dokaze.

6. Čeprav je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijane sodbe povzelo vsebino storilkine ZSV, pritožba utemeljeno opozarja, da se do teh dokaznih predlogov, s katerimi je storilka uveljavljala razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je storilka sodišču predlagala zaslišanje priče A. A. oziroma pridobitev njegovega potnega lista zato, da bi se dokazalo, da se slednji dne 1. 1. 2019 ni nahajal v motelu pri domnevni kršiteljici, sodišče pa se o teh predlaganih dokazih ni niti izjasnilo (ni ga zavrnilo, ni ga izvedlo). Ob navedenem pritožba utemeljeno očita, da je sodba v tem delu neobrazložena in vsled temu nezakonita.

7. Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016). Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, prav tako pa vseh po storilki predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilkino pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanju dokazov v njeno korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1, saj je, kot pravilno očita pritožba, na opisan način bila prekršena storilkina pravica do materialne obrambe.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice storilke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev, vendar pred tem skrbno preučiti storilkin dokazni predlog za zaslišanje omenjene priče oziroma predlog za pridobitev njegovega potnega lista ter bodisi predlagane dokaze izvesti, ali pa zavrniti izvedbo teh dokazov s prepričljivo argumentacijo. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, naj sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa naj šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga naj izvede, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.