Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stara krovna pogodba, in z njo povezana neposredna pogodba, je prenehala veljati s sklenitvijo nove krovne pogodbe, saj je bila prav nova krovna pogodba tista, ki je bila sklenjena na temelju novega skupnega javnega naročila državne uprave.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Spor se je vodil glede plačila storitev na področju mobilne telefonije in prenosa podatkov.
2. Postopek se je začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke se je nadaljeval kot gospodarski spor. Prvostopenjsko sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi še v 1. in 3. odstavku izreka in je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da prvostopenjska sodba ne navaja pravnega temelja za svojo odločitev. Prvostopenjski sodbi tudi očita, da ni obrazložilo, zakaj naj bi 17. člen nove neposredne pogodbe ne opredeljeval začetka veljavnosti poslovnega razmerja, pač pa njegovo trajanje. Tožeča stranka je tudi trdila, da pred podpisom nove neposredne pogodbe ni izvršila menjave naročniških paketov, temveč je to storila šele 11. 2. 2013 in tudi glede tega naj bi sodba ne imela nobene obrazložitve. Tožeča stranka je v pritožbi navedla tudi, da „nasprotuje sodišču v zvezi s podpisom nove krovne pogodbe, saj naj je ne bi podpisala tožena stranka, temveč Ministrstvo za finance. Prvostopenjskemu sodišču očita tudi, da naj bi ne presodilo e-pošt tožene stranke, v katerih naj bi ta izrecno priznavala podaljšanje trajanja krovne pogodbe do 1. 2. 2013, niti računov, kar je vse predložila tožeča stranka.
4. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 353. člena ZPP.
5. Dejansko stanje je bilo med strankama v veliki meri nesporno. Tožeča stranka je za toženo stranko opravljala storitve mobilne telefonije in prenosa podatkov. V ta namen sta stranki sklenili 4 pogodbe, in sicer te: 1) krovna pogodba št. 311-ODMOB15/2009 z dne 3. 8. 2009 („stara krovna pogodba“). Sklenili sta jo tožeča stranka in Ministrstvo za javno upravo; 2) neposredna pogodba št. C1714-09-440166 z dne 7. 9. 2009 („stara neposredna pogodba“). Sklenili sta jo tožeča stranka in Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve; 3) krovna pogodba št. C1611-12-800008 z dne 4. 12. 2012 („nova krovna pogodba“). Sklenili sta jo tožeča stranka in Republika Slovenija, Ministrstvo za finance; 4) neposredna pogodba št. C1714-13-460015 z dne 11. 2. 2013 („nova neposredna pogodba“). Sklenili sta jo tožeča stranka in Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve.
6. Stranki sta z novo krovno pogodbo dogovorili nižje cene za storitve tožeče stranke kot so bile dogovorjene s staro krovno pogodbo.
7. Zahtevki tožeče stranke se nanašajo na obdobje od 1. 12. 2012 do 11. 2. 2013 in na storitve, ki jih je tožeča stranka opravila za Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve. Tožeča stranka je zahtevala 10.696,03 EUR z obrestmi. Med strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka storitve opravila in tudi ni bil sporen njihov obseg. Sporno tudi ni bilo, da je tožena stranka plačala storitve po tistih cenah, ki jih je tožeča stranka zaračunavala po (nižjih) cenah iz nove krovne pogodbe. Sporno pa je bilo, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati plačilo svojih storitev po višjih, v stari krovni pogodbi določenih cenah tudi še potem, ko je že začela veljati nova krovna pogodba. Tožeča stranka je namreč zahtevala prav razliko med prejetim plačilom in tistim po višjih cenah iz stare krovne pogodbe.
8. Tožeča stranka je proti plačilu za toženo stranko opravljala storitve mobilne telefonije in prenosa podatkov. Stranki sta torej medsebojno sklepali podjemne pogodbe (619. člen OZ). Pritožba ima sicer prav, da prvostopenjska sodba ne navaja pravnega temelja za medsebojno razmerje strank. Ne glede na to je mogoče sodbo preizkusiti, kršitev določb pravdnega postopka torej ni bistvena.
9. Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od tega, od kdaj naprej sta začeli veljati nova krovna in nova neposredna pogodba. Prav glede tega sta se pravni stališči strank medsebojno razlikovali. Tožeča stranka je trdila, da so nove, nižje cene začele veljati šele 11. 2. 2013. Tožena stranka je trdila, da so se začele nižje cene uporabljati že s 4. 12. 2012, torej s sklenitvijo nove krovne pogodbe.
a) SKLENITEV POGODB IN POGODBENI STRANKI
10. Krovno pogodbo je sklenila Republika Slovenija, in zanjo Ministrstvo za javno upravo ali pa Ministrstvo za finance. Pred sklenitvijo krovne pogodbe je Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo ali Ministrstvo za finance, objavilo javni razpis. Krovno pogodbo je sklenilo z najboljšim ponudnikom. To je vse ugotovljeno v obeh krovnih pogodbah v njunem 1. členu.
11. Na temelju krovne pogodbe so potem posamezni naročniki sklepali t. i. neposredne pogodbe. Med takšnimi posameznimi naročniki so bila posamezna ministrstva, med njimi tudi Ministrstvo za notranje zadeve.
12. Pogodbeni stranki sta bili tožeča stranka in pa Republika Slovenija. S tožečo stranko so sklepala pogodbe različna ministrstva. Pravno osebnost pa ima izključno Republika Slovenija, kot je na to mogoče sklepati iz 1. odstavka 7. člena Zakona o vladi Republike Slovenije. Ministrstvo vodi minister (18. člen Zakona o vladi; enako 16. člen Zakona o državni upravi). Minister pa ne zastopa ministrstva, saj ministrstvo ni pravna oseba, temveč Republiko Slovenijo, ker ima pravno osebnost le ona. S tem je tudi odgovorjeno na enega od pritožbenih očitkov o tem, da je novo krovno pogodbo podpisalo Ministrstvo za finance, in ne Ministrstvo za notranje zadeve. Ta pogodba je bila, enako kot vse druge pogodbe, sklenjena med Republiko Slovenijo (toženo stranko) in tožečo stranko. Ni bila sklenjena med ministrstvom in tožečo stranko.
13. Glede svoje veljavnosti je določal 1. odstavek 22. člena stare krovne pogodbe, da velja tri leta. Stara neposredna pogodba je v 1. odstavku 16. člena določala tole: „Pogodba se sklepa za obdobje veljavnosti krovne pogodbe št. 3111-ODMOB15/2009-236. Veljati začne z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.“
14. Aneks št. 5 k stari krovni pogodbi je določal, da se sklepa do podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom po novem skupnem javnem naročilu ali najdlje za obdobje do 1. 2. 2013. Stara krovna pogodba, in z njo povezana neposredna pogodba, je torej prenehala veljati s sklenitvijo nove krovne pogodbe, saj je bila prav nova krovna pogodba tista, ki je bila sklenjena na temelju novega skupnega javnega naročila državne uprave.
15. Nova krovna pogodba pa je glede svoje veljavnosti določala, da začne veljati z dnem podpisa in preneha veljati najkasneje v 36 mesecih (27. in 1. odstavek 28. člena). Ker je bila podpisana 4. 12. 2012, je začela veljati s tem dnem. Cene so bile določene v 10. členu te pogodbe in naslednjih, ter v prilogi k tej pogodbi.
16. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje, opraviti neko storitev (posel), naročnik pa to plačati. S novo krovno pogodbo so bile opredeljene tako storitve, kot tudi cene za storitev. S tem so bile izpolnjene predpostavke za sklenitev podjemne pogodba med tožečo stranko in Republiko Slovenijo.
17. Temu ni nasprotoval niti 17. člen nove neposredne pogodbe. Ta je določal, da se nova neposredna pogodba sklepa za obdobje veljavnosti nove krovne pogodbe, vendar pa za največ 36 mesecev. Začetka veljavnosti ni določal izrecno, kar pa glede na vsebino nove krovne pogodbe niti ni bilo potrebno, saj je bil začetek veljavnosti določen tam.
b) SPREMEMBA NAROČNIŠKIH PAKETOV, E-PISMA TOŽENE STRANKE IN RAČUNI
18. Začetek veljavnosti nove krovne pogodbe ni bil vezan na spremembo naročniških paketov. Povedano drugače: nove cene so se začele uporabljati, ko je začela veljati nova krovna pogodba, saj kakšne druge jasne določbe v sami krovni pogodbi ni bilo. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na očitek tožeče stranke, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, da sta se stranki dogovorili za uporabo novih paketov (pripravljalna vloga tožeče stranke, l. št. 49 – hrbtna stran).
19. Glede na to, da sta pogodbeni stranki dosegli dogovor o ceni in o storitvah že z novo krovno pogodbo, je povsem vseeno, kdaj in kako je tožeča stranka spremenila pakete in zakaj tožena stranka ni nasprotovala ohranitvi starih paketov še do 11. 2. 2013. 20. V kateri vlogi se je tožeča stranka sklicevala na e-pisma tožene stranka, in kaj konkretno naj bi tožeča stranka zatrjevala v svojih vlogah o teh e-pismih, tožeča stranka v pritožbi ne navaja. Pritožbeno sodišče se s tako nedoločnim pritožbenim razlogom ni ukvarjalo (3. točka 1. odstavka 338. člena in 1. odstavek 339. člena ZPP). Pripominja pa, da pravna stališča uslužbencev tožene stranke po sklenitvi pogodbe niso pomembna, saj je odločanje o veljavnosti pogodbe stvar materialnega prava, o njem pa odloča sodišče. c) STROŠKI POSTOPKA
21. Kdor pravdo izgubi, mora nositi svoje stroške pritožbenega postopka;to velja tudi za stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. in 1. odstavek 154. člena ZPP). Stroške pritožbenega postopka bo zato morala nositi tožeča stranka sama.