Jedro

Ker je bil postopek začet v letu 2014 se za odločitev uporabijo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (OT).

Tožena stranka jestroške res priglasila po Odvetniški tarifi in ne po ZOdvT in sicer v višini 1.800 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje sodbe znaša 1.080,00 EUR in ne 1.128,00 EUR kot je priznalo sodišče prve stopnje. Zgolj zaradi tega, ker je stroške pravočasno priglasila po odvetniški tarifi še ni neupravičena do plačila celotnih stroškov, kot to zmotno zatrjuje tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožbi se delno za znesek 2.662,14 EUR ugodi, delno za znesek 2.927,99 EUR se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem izreku o pravdnih stroških (točka III. Izreka) spremeni tako, da se znesek 8.724,19 EUR nadomesti z zneskom 6.062,05 EUR.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 393,76 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v ponovljenem sojenju delno za znesek 217,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (točka I. izreka), v preostalem delu, za znesek 112.162,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen (točka II. Izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo 8.724,19 EUR pravdnih stroškov toženi stranki v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. Izreka).

2. Tožeča stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v izreku o pravdnih stroških (točka III. Izreka) za znesek 5.590,13 EUR iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je sodišče prve stopnje o stroških tožene stranke odločilo nepravilno in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi o stroških pravdnega postopka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 3.134,06 EUR, v presežku pa sodbo razveljavi v izpodbijani odločitvi o stroških in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne stroške te pritožbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude plačila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroških tožene stranke odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP. Ker je tožeča stranka skoraj s celotnim svojim tožbenim zahtevkom propadla, uspela je v izjemno majhnem delu zahtevka (0,1 % od prvotno vtoževanega zneska) je odločilo, da mora toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Ker je bil postopek začet v letu 2014 je za odločitev uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) skladno z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (OT). Toženi stranki je sodišče prve stopnje tako priznalo in odmerilo naslednje stroške: nagrado za postopek v prvem sojenju v višini 1.420,90 EUR (po tar. št. 3100 ZOdvT), nagrado za narok v višini 1.128,00 EUR (po tar. št. 3102 ZOdvT), nagrado za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe v višini 220,08 EUR (po tar. št. 3461 ZOdvT), nagrado za odgovor na predlog za prenos pristojnosti v višini 50,00 EU (po tar. št. 3230 ZOdvT), nagrado za odgovor na pritožbo v višini 1.504,00 EUR (po tar. št. 3210 ZOdvT), nagrado za postopek z revizijo v višini 1.680,00 EUR (po tar. št. 3300 ZOdvT), nagrado za narok v ponovljenem sojenju v višini 1.128,00 EUR (po tar. št. 3102 ZOdvT), materialne stroške v višini 20,00 EUR (po tar. št. 6002 ZOdvT), kar skupaj z 22 % DDV znaša 8.724,19 EUR. Tožeča stranka ne izpodbija stroškov nagrade za postopek v prvem sojenju v višini 1.420,90 EUR, nagrade za narok v višini 1.128,00 EUR in materialnih stroškov v višini 20,00 EUR, vse ostale priznane stroške pa tožeča stranka izpodbija, saj da ti niso potrebni za pravdo, da je bilo o teh stroških že odločeno s predhodno odločbo oziroma so bili ti nepravilno priglašeni.

5. Tožeča stranka utemeljeno izpodbija toženi stranki odmerjene in priznane stroške nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe v višini 220,80 EUR in stroške nagrade za odgovor na pritožbo v višini 1.504,00 EUR (zoper sodbo sodišča prve stopnje izdano v prvem sojenju), ker da je bilo o teh stroških že pravnomočno odločeno v postopku zavarovanja z začasno odredbo in v sodbi VSC, kjer toženi stranki sodišče ni priznalo navedenih stroškov. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče pa ti stroški toženi stranki v navedenih postopkih tudi niso mogli biti priznani, ker nobenega od navedenih odgovorov tožena stranka ni vložila in do povrnitve stroškov tudi zato ni upravičena.

6. Tožena stranka nadalje utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede toženi stranki priznanih stroškov nagrade za odgovor na predlog za prenos pristojnosti v višini 50,00 EUR. Meni, da sodišče ni imelo podlage, da je ta strošek priznalo ločeno od nagrade za postopek, ki jo je priglasila tožena stranka. Po določbi 4. točke prvega odstavka 17. člena ZOdvT spadajo k stroškom postopka vse dejavnosti, storitve in postopki povezani z obravnavano zadevo, zlasti (med ostalim) določitev pristojnosti sodišča. Določba 18. člena istega zakona določa, da če je zadeva odstopljena drugemu sodišču, prestavljata postopka pred odstopnim in prevzemnim sodiščem isto stopnjo. Iz navedenega tako izhaja, da tožena stranka do povrnitve teh stroškov ni upravičena in je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo te stroške po tar. št. 3220 ZOdvT iz naslova nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom zoper druge odločbe.

7. Kolikor tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede priznane nagrade za postopek z revizijo v višini 1.680,00 EUR, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo po tar. št. 3300 ZOdvT, tožena stranka pa jo je priglasila v višini 2.200 točk oziroma 1.320,00 EUR je njena pritožba delno utemeljena. Tožena stranka je upravičena do povrnitve teh stroškov le v višini priglašenih stroškov v stroškovniku, to je 1.320,00 EUR in ne 1.680,00 EUR kot je te odmerilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka zato tem stroškom utemeljeno oporeka le v višini 360,00 EUR. Pritožbene navedbe, da tožena stranka do teh stroškov v celoti ni upravičena, ker da niso bili priglašeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, ni utemeljena. Prav tako tožeča stranka nima prav, ko pritožbeno navaja, da tožena stranka ni upravičena do plačila stroškov odgovora na revizijo, ker da ta ni v ničemer vplival na odločitev Vrhovnega sodišča. Prvič nima prav iz razloga, ker tožeča stranka z revizijo ni uspela v celoti in drugič iz razloga, ker je pri odmeri pravdnih stroškov v skladu z določbo 154. člena ZPP treba upoštevati končni uspeh v pravdi, kot temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov1. 8. Prav tako je pritožba le delno utemeljena kolikor izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede toženi stranki priznanih stroškov naroka v ponovljenem sojenju v višini 1.128,00 EUR. Tožena stranka je te stroške res priglasila po Odvetniški tarifi in ne po ZOdvT in sicer v višini 1.800 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje sodbe znaša 1.080,00 EUR in ne 1.128,00 EUR kot je priznalo sodišče prve stopnje. Zgolj zaradi tega, ker je stroške pravočasno priglasila po odvetniški tarifi še ni neupravičena do plačila celotnih stroškov, kot to zmotno zatrjuje tožeča stranka. Utemeljeno pa tožeča stranka izpodbija to odločitev sodišča prve stopnje za razliko med priznanimi in priglašenimi stroški v višini 48,00 EUR.

9. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena v znesku 2.182,08 EUR, kar znaša vključno z 22 % DDV v višini 480,06 EUR, 2.662,14 EUR. V tem delu je bilo pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati stroške pravdnega postopka v znesku 6.062,05 EUR namesto odmerjenih stroškov po sodišču prve stopnje v višini 8.724,19 EUR. V preostalem izpodbijanem delu, to je v znesku 2.927,99 EUR pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrnilo (člen 365/I tč. 2 in 3 ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in s členom 155 ZPP. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le delno (v 47,62 %) je upravičena le do temu ustreznega dela pritožbenih stroškov po specificiranem stroškovniku, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo glede na pritožbeno izpodbijano vrednost stroškov po ZOdvT, v višini 393,76 EUR (nagrada za postopek po tar. 3210 ZOdvT 350,40 EUR, materialni stroški po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV in sodno takso 375,00 EUR, skupno torej 826,89 EUR ter uspeh 47,62 %).

11. Pritožbene stroške je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v 15-ih dneh od prejema te odločbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16 dne dalje do plačila.

1 Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 29.