Jedro

Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnimi strankami je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine.

2. Z vlogo z dne 3. 10. 2016 so tožniki predlagali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navajajo, da obstaja sum povezanosti razpravljajoče okrožne sodnice in celotnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti s toženko. Poleg tega je pooblaščenec toženke dolga leta v kazenskem postopku zagovarjal soproga razpravljajoče okrožne sodnice, okrožnega državnega tožilca A. A. Sojenje v obravnavani zadevi je bilo tako pomanjkljivo, da je Vrhovno sodišče reviziji v pretežnem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem postopku sicer že opravilo nekaj procesnih dejanj, na katera je opozorilo Vrhovno sodišče, ni pa ugodilo zahtevi za izločitev sodnih izvedencev, čeprav so v njihovem mnenju očitne napake in zmote. Razpravljajoča okrožna sodnica je od tožnikov s sklepom z dne 25. 11. 2016 protipravno in v nasprotju z razlago Vrhovnega sodišča o obrnjenem dokaznem bremenu zahtevala plačilo predujma za stroške izvedenca. Več kot očitno je, da obstaja sum povezanosti in medsebojne odvisnosti celega sodišča s toženko in njenim pooblaščencem, ki je tudi nekdanji okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

3. Toženka predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče nasprotuje.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

6. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani tožnikov zatrjevane okoliščine o povezanosti razpravljajoče sodnice s pooblaščencem toženke, ki je tudi nekdanji okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, češ da je pooblaščenec v kazenskem postopku zagovarjal soproga razpravljajoče okrožne sodnice, ne morejo zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami (in njihovimi pooblaščenci) v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Trditve o obstoju prijateljskih vezi med razpravljajočo sodnico in pooblaščencem toženke so na ravni domnev, razpravljajoča sodnica pa jih je že v zvezi z zahtevo za njeno izločitev z dne 28. 9. 2015 zanikala. Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2016 pojasnila, da je bil pooblaščenec sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti do 31. 8. 1994, to je v času, ko razpravljajoče sodnice še ni bilo na tem sodišču. 7. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog za prenos pristojnosti bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča tožniki ne zatrjujejo. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so dokaz z izvedencem forenzične stroke, kot izhaja z zapisnika glavne obravnave z dne 25. 11. 2015, predlagali tožniki zaradi obnovitve zapisov CTG, medtem ko se stališče Vrhovnega sodišča v sklepu z dne 11. 12. 2014, na katerega se sklicujejo tožniki (10. točka obrazložitve), nanaša na drugo dokazno temo, in sicer na vprašanje, ali so delavci toženke spremljali CTG zapis.

8. Razlog zavrnitve zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, s katerim tožniki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki naj bi sam po sebi dokazoval povezanost in medsebojno odvisnost celega sodišča, toženke in njenega pooblaščenca, je očitno neutemeljen, zato podrobnejši odgovor v tej smeri ni potreben.

9. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.