Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Motilec ni le tisti, ki bi (v tem primeru) na pot navozil skale, pač pa tisti, ki je navoz naročil in je dejanje v njegovo korist.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom vzelo na znanje delni umik tožbe – glede vzpostavitve prejšnjega stanja in je postopek v tem delu ustavilo (točka I izreka sklepa). Tožencu je v bodoče prepovedalo posegati v posest tožnika na zahodnem delu makadamske poti, ki v naravi poteka od javne glavne ceste s parc. št. 2342/1 v smeri jugovzhodno po parceli št. 2342/2 in naprej po makadamski poti v smeri zahodno proti parceli št. 1953/2 in 129/0 vse k.o. X (točka II izreka sklepa). Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožniku 532,25 EUR pravdnih stroškov (točka III izreka sklepa).
2. Zoper točko II in III izreka sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil toženec. Meni, da je zahtevek tožnika pod točko II nedoločen in nesklepčen ter materialnopravno nepravilen, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Tožnik mora v dajatvenem in prepovednem delu zahtevek natančno opredeliti, na kateri nepremičnini, na kakšnem delu in kateri način je bila posest motena. Tožnik ni določil nepremičnine v lasti tožene stranke, na kateri naj bi se izvršilo motilno dejanje. Nadalje meni, da je dokazna ocena, da je toženec naročil motilno dejanje v nasprotju z izvedenimi dokazi. Iz izpovedi prič izhaja, da tožnik ni dokazal pravnega in ekonomskega interesa za predmetno pravdo. Tožnik ima neposreden dostop do svojih nepremičnin po poti, ki poteka neposredno z javne poti. Po tej tožnik dostopa z avtom. V nadaljevanju pritožnik, nasprotno kot sodišče, obrazlaga in daje pripombe na ugotovitve in obrazložitev sodišča v točkah 8., 10., 11. in 12. sklepa. Toženec meni, da tožnik nima ekonomskega interesa za predmetno motenjsko tožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zahtevek tožnika v celoti zavrne.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča in njegovo materialnopravno stališče. Oboje je jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijane sodbe. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje. V njih je tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi. Glede na pritožbene navedbe pa je dodati, da pritožba nima prav, ko pravi, da je zahtevek tožnika nedoločeni in nesklepčen. Zahtevek tožnika, s katerim se tožencu prepoveduje poseganje v njegovo posest je določljiv ne glede na to, da ni navedena številka parcele, po kateri poteka pot in na delu katere je bilo nasuto kamenje. Tožnik ima tako ekonomski kot tudi pravni interes za to, da lahko vozi po sporni poti. V postopku motenja, posesti je pomembno, da je imel tisti, ki zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočega motenja tam, kjer zatrjuje motenje, posest. Iz zaslišanja strank in prič nedvomno izhaja, da je tožnik po spornem delu – zatravljeni kolovozni poti vozil že vrsto let. Posest na tem delu je torej imel. Nasuto kamenje in skale na trasi poti so mu vožnje onemogočile, zato ni dvoma, da je bila njegova posest motena. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvega sodišča in ni dvoma, da je prav toženec tisti, ki je tožnika motil. Kot je povedalo že prvo sodišče, motilec ni le tisti, ki bi (v tem primeru) na pot navozil skale, pač pa tisti, ki je navoz naročil in je dejanje v njegovo korist. Onemogočanje voženj prav gotovo je v korist toženca. Povedano je edino relevantno za odločanje v motenjski pravdi, zato pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP), ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve.
5. V pojasnilo je še dodati, da toženec s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na trditev, da ima tožnik pot do svoje parcele drugje (z osebnim vozilom se po tej drugi poti tudi vozi), za motenjsko pravdo ni odločilnega pomena. To bi toženec lahko uveljavljal v pravdi, kjer bi se reševal spor o služnosti.
6. Po povedanem pritožba toženca ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.