Jedro

Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.

Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžnici, da mora v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 364,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je upnikov stroškovni predlog zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bila v predmetni zadevi izvršba dovoljena z rubežem denarnega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, kakor tudi z rubežem in prodajo premičnin v njeni lasti. Nemudoma po prejemu sklepa o izvršbi se je začel opravljati rubež denarnega dobroimetja, kakor tudi rubež premičnin. Pri tem je bilo že z rubežem dobroimetja zadoščeno sklepu o izvršbi in bi upnik moral nemudoma umakniti predlog za izvršbo v izogib nastanku nepotrebnih stroškov. Tako pa je upnik z rubežem premičnin ustvaril zgolj dodatne stroške, ki niso pripomogli k uspešnosti izvršbe. Takšno postopanje upnika je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.

3. Upnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljnjih stroških upnika, ki so mu nastali z izvršiteljem iz naslova rubeža pri dolžnici 10. 5. 2021. 6. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora dolžnik v skladu z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

7. Kot izhaja iz spisovni podatkov in kot ugotavlja tudi pritožba, je upnik v predlogu za izvršbo predlagal več sredstev izvršbe. In sicer: (-) rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, (-) rubež plače in (-) rubež in cenitev dolžnikovih premičnih stvari, kar je torej sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 12. 4. 2021 dovolilo. Sredstva in predmeti izvršbe so namreč dispoziciji upnika, ki lahko predlaga opravo izvršbe z več sredstvi in predmeti izvršbe hkrati (prvi odstavek 34. člen ZIZ).

8. Iz spisovnih podatkov nadalje še izhaja, da je citirani sklep o izvršbi postal pravnomočen 13. 5. 2021, na isti dan pa je tudi organizacija za plačilni promet izvedla plačilo na upnikov transakcijski račun (listna št. 33), medtem ko je izvršitelj pri dolžnici rubež izvedel 10. 5. 2021 (listna št.: 42).

9. Drži sicer dolžničino razzlogovanje, da nepotrebno ustvarjanje stroškov ni v skladu z načeli izvršilnega postopka, vendar pritožba neutemeljeno navaja, da je bilo že z rubežem denarnega dobroimetja pri organizaciji za plačilni promet zadoščeno sklepu o izvršbi in da bi moral upnik predlog za izvršbo umakniti. Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora namreč blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi izplača ta znesek na upnikov račun (prvi odstavek 138. člena ZIZ).

10. Povedano drugače, blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve in upnik torej ni mogel imeti razloga, da bi predlog za izvršbo umaknil. Tako tudi načelo ekonomičnosti izvršilnega postopka ni kršeno (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tem stroškom bi se dolžnica lahko izognila zgolj tako, da bi terjatev prostovoljno izpolnila.

11. Ker so torej stroški nastali 10. 5. 2021 v zvezi z dovoljenim izvršilnim sredstvom in še preden je bila upnikova terjatev poplačana, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre v znesku 364,39 EUR za potrebne stroške izvršbe, ki jih je dolžnica dolžna povrniti upniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s stroški pritožbenega odgovora, pa je sodišče druge stopnje sklenilo, da jih upnik krije sam, saj z njim ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).