Jedro

Dovoljenost revizije v sporu o deležih na skupnem premoženju se presoja po razmerju med tožbenim (in nasprotnim tožbenim) zahtevkom in tistim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, ki je lahko izražen v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sporu bivših izvenzakonskih partnerjev o višini deležev na skupnem premoženju o tožbenem in nasprotnem tožbenem zahtevku odločilo tako, da znaša tožnikov delež na stanovanjski hiši s pripadajočim zemljiščem 55/100, toženkin pa 45/100. Toženki je naložilo izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Presežni tožbeni zahtevek (do 2/3) in presežni nasprotni tožbeni zahtevek (do 75 %) je zavrnilo. V višini ugotovljenega deleža je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku za ničnost oziroma razveljavitev darilne pogodbe, sklenjene 30.1.1976 med obema tožencema in v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek. Odločilo je še o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožencev in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek proti prvi toženki za izstavitev zemljiškoknjižne listine. V ostalem je to pritožbo in v celoti tožnikovo pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Prva toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in tudi prvostopenjske sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Revizija ni dovoljena.

ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Ta vrednost se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, ki je lahko izražen v ulomku ali odstotkih, od ocenjene oziroma določene vrednosti spornega predmeta (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12.12.2002).

Spor zaradi deležev na skupnem premoženju je premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom. Zato je revizijsko sodišče tudi v tej zadevi presojalo vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe v razmerju do tožbenega in nasprotnega tožbenega zahtevka.

Tožnik je v tožbi, s katerim je uveljavljal tudi ugotovitev o svojem deležu na skupnem premoženju v višini 2/3, ocenil vrednost spora z zneskom 2,100.000 SIT. Toženka tej oceni ni ugovarjala, ob vložitvi nasprotne tožbe, da znaša njen delež 75 %, pa tudi ni podala posebne ocene vrednosti spora iz nasprotne tožbe. Ker je po tožbi in nasprotni tožbi šlo (predvsem) za spor o deležu tožnika in toženke na hiši s pripadajočim zemljiščem kot skupnem premoženju, revizijsko sodišče izhaja iz ocene vrednosti spornega predmeta v tožbi. Ta je za sporni 2/3 delež znašala 2,100.000 SIT, 3/3 oziroma deleža obeh pravdnih strank sta torej ocenjena s 3,150.000 SIT. V reviziji toženka izpodbija odločitev obeh sodišč o tožbenem in nasprotnem tožbenem zahtevku, da znaša tožnikov delež 55/100, njen pa le 45/100, ter vztraja pri nasprotnem tožbenem zahtevku z zahtevanim svojim deležem 75 %. Zato v sedanji fazi postopka še sporna razlika predstavlja 30/100 (ali 30 %) ocenjene vrednosti spora o skupni nepremičnini oziroma 945.000 SIT. Revizijsko sporna vrednost torej ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nedovoljeno revizijo.