Up-227/99

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. 12. 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 82/99 z dne 29. 6. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da je dosegel skupaj štirideset let delovne dobe, od tega več kot dvaindvajset let pri tujem delodajalcu. Ko se je vrnil v Slovenijo, se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani in dve leti prejemal nadomestilo. Sedaj je upokojen in prejema sorazmerni del pokojnine na podlagi dela v Sloveniji. Meni, da ima prenizko odmerjeno pokojnino, ker sta bili v pokojninsko dobo všteti tudi leti, ko je prejemal navedeno nadomestilo, to pa naj bi bilo tudi odmerjeno prenizko. Sprožil je spor zaradi nove odmere nadomestila, vendar ni uspel, revizija pa je bila zavržena kot nedovoljena. Meni, da mu Vrhovno sodišče noče pomagati. S tem smiselno zatrjuje kršitev 22. člena Ustave.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je glede na navedeni 50. člen ZUstS le, da ugotovi, ali ni bila z izpodbijanim posamičnim aktom pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, zato še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava.

4.Pri presoji te ustavne pritožbe je treba upoštevati, da je Vrhovno sodišče z njim odločilo le o procesnopravni nedopustnosti revizije. Svojo odločitev je primerno obrazložilo. Pritožnik je bil v postopku pred sodišči tožnik in je zato imel možnost navesti vrednost spornega predmeta in si s tem zagotoviti možnost vložitve revizije - te možnosti pa ni izkoristil. Ker je pritožnik to možnost imel, mu z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice iz 22. člena Ustave.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan