Jedro

Zahtevek v izbrisni tožbi se ne nanaša na parcele, pri katerih je sodišče prve stopnje opravilo vpis, zato ni pogojev za zaznambo izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za zaznambo izbrisne tožbe pri vl. št. 2119 k.o. ..., parc. št. 45/2, 44/1, 44/2, 44/3, 45/3, 45/4, do ½.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo pri nepremičninah parc. št. 45/2, 44/1, 44/2, 44/3, 45/3 in 45/4 vl. št. 2119 k.o. ... zaznambo izbrisne tožbe, vložene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 3099/2008 v korist A. R., do ½.

Zoper sklep se pritožuje zemljiškoknjižni lastnik M. R. in predlaga, da se pritožbi ugodi ter odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog zavrne. Navaja, da predlog, ki ga je podal predlagatelj, ne vsebuje pogojev, ki jih zahteva 79. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1. Tožnik oporeka vsebini sodne poravnave. Ne gre torej za ugotovitev obstoja lastninske pravice, pridobljene na izviren način. Ob pravilni uporabi 245. člena ZZK-1 je treba smiselno uporabiti določbe istega zakona, ki govori o zaznambi spora.

Na pritožbo je odgovoril A. R. in navedel, da je zoper pritožnika vložil izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. Pritožnik pa se sklicuje na napačno materialnopravno podlago, kajti predlog za zaznambo spora ni bil vložen po določbah 79. člena ZZK-1, ampak po določbi 243. člena istega zakona.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je sicer svoj predlog poimenoval kot predlog za zaznambo spora (79. člen ZZK-1) in navedel, naj se opravi zaznamba spora zato, ker je vložil izbrisno tožbo. Skliceval se je na 243. in 245. člen ZZK-1. Sodišče prve stopnje je štelo, da predlaga zaznambo izbrisne tožbe po 243. in 245. členu ZZK-1. 1. odstavek 243. člena ZZK-1 pravi, da če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. Upoštevaje to določbo in ob primerjavi tožbe, ki je bila podlaga za zaznambo (priloga A 4), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je le zahtevek pod točko 3 navedene tožbe zahtevek, ki se sklada s 1. odstavkom 243. člena ZZK-1. Pod to točko tožnik zahteva, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist tožene stranke do ½ in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Vendar pa se tožbeni zahtevek po tožbi v tem delu nanaša na parceli 54/1 in 54/2 k.o. ..., ne pa na parcele, pri katerih je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo izbrisne tožbe. Zahtevek pod točko 2 tožbe se sicer nanaša na omenjene parcele, vendar ne gre za zahtevek po 1. odstavku 243. člena ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za zaznambo izbrisne tožbe pri parcelah, pri katerih je opravilo vpis, ker iz listine – tožbe kot priloge A 4 ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis (1. alineja 1. odstavka 148. člena ZZK-1). Predlog bi moralo zavrniti. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je predlog za zaznambo izbrisne tožbe zavrnilo in hkrati odločilo o izbrisu opravljenega vpisa (3. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče tako torej ni upoštevalo pritožbenih navedb, pač pa je gornje razloge upoštevalo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnopravnih določb ZZK-1. Predlagatelj A. R. sam krije stroške odgovora na pritožbo po 1. odstavku 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1.