Jedro

Pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja gre za interno delovanje oziroma izvajanje nalog Notarske zbornice kot poklicnega združenja, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Ne gre namreč za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, pač pa za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju. Izpodbijana odločba zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Disciplinska komisija I. stopnje Notarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju Disciplinska komisija I. stopnje) je z odločbo, št. DK 2/2016 z dne 25. 9. 2017, v I. točki izreka odločila, da je notarka A.A. (v nadaljevanju tožnica) odgovorna lažje disciplinske kršitve po 7. alineji 1. točke 113.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), to je kršitve tega predpisa, ki nima škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence pravne posla. Očitala ji je, da je dne 12. 8. 2014 sestavila notarski zapis pooblastila, s katerim sta pooblastitelja B.B. in C.C. pooblastila njunega zastavnega upnika, da lahko njuno družbo, ki sta jo istega dne dokapitalizirala, odsvoji za 1 EUR, s tem pa mu omogočila, da lahko kadarkoli proda poslovne deleže pooblastiteljev, kar je ta dne 11. 3. 2015 tudi storil, četudi je kot zastavni upnik imel v rokah izvršilni naslov, na podlagi katerega bi moral v primeru nevračila posojila pri izvršilnem sodišču predlagati izvršbo za prodajo zastavljenih poslovnih deležev. S tem je ravnala v nasprotju s Stvarnopravnim zakonikom (SPZ), ki določa, da zastavljena stvar ne sme pripasti zastavnemu upniku, prodaja zastavljenega poslovnega deleža pa tudi ne sme potekati po vnaprej določeni ceni, temveč po tržni ceni ob dospelosti terjatve. Tožnica je nato dne 11. 3. 2015 sestavila še notarski zapis, s katerim je bil na podlagi opisanega pooblastila izpeljan prenos poslovnega deleža B.B. na novega lastnika, na kar pa v sestavljenih notarskih zapisih ni bil niti opozorjen, saj je ravnala v nasprotju z določbo 42. člena ZN. Tožnici je Disciplinska komisija I. stopnje za ugotovljeno disciplinsko kršitev na podlagi 113. člena ZN izrekla enotni disciplinski ukrep denarne kazni v znesku 3.000,00 EUR, določila pa, da denarna kazen v višini razlike med tako izrečeno denarno kaznijo in denarno kaznijo, določeno v odločbi Disciplinske komisije II. stopnje z dne 13. 12. 2016 v višini 2.200,00 EUR, torej v višini 800,00 EUR, zapade v plačilo v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe. V II. točki izreka izpodbijane odločbe je še določila, da tožnica ni dolžna povrniti stroškov pritožbenega postopka.

2. Zoper odločitev Disciplinske komisije I. stopnje sta pritožbi vložila tožnica in Minister za pravosodje, vendar pa ju je Disciplinska komisija II. stopnje pri Notarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju Disciplinska komisija II. stopnje) z odločbo št. DK 2/2016 z dne 8. 1. 2018 zavrnila in potrdila odločitev prvostopenjskega organa.

3. Tožnica je zoper I. točko izreka odločbe Disciplinske komisije I. stopnje in zoper odločbo Disciplinske komisije II. stopnje vložila tožbo v upravnem sporu. Primarno predlaga, naj se odločbi v izpodbijanem delu odpravita, podrejeno pa, da se ugotovi, da je Notarska zbornica tožnico spoznala za odgovorno lažjih disciplinskih kršitev in ji izreka denarno kazen v nasprotju s 14., 22., 23., 27., 34., 35. in 137. členom Ustave RS in da je bilo s tem dejanjem poseženo v njene pravice iz teh določb. Notarski zbornici naj se naloži odprava posledic tega dejanja na način, da v roku 8 dni ugotovi, da tožnica ni odgovorna za nobeno lažjo disciplinsko kršitev. Predlaga tudi, naj sodišče določi, da ji mora tožena stranka povrniti stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter njeni obrazložitvi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5. K točki I izreka:

6. Sodišče je tožbo zavrglo.

7. 1. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom določeno drugo sodno varstvo. Sodišče v upravnem sporu določa o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba ali drug javnopravni enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po 4. členu ZUS-1 lahko sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

8. Po določbi 137. člena Ustave RS je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Izvajanje notariata določa ZN, skladno s katerim izvajajo notarsko službo notarji kot svoboden poklic (drugi odstavek 1. člena ZN), kot osebe javnega zaupanja pa izvršujejo tudi z zakonom določena pooblastila in druga opravila (prvi odstavek 2. člena ZN). Nadzor nad zakonitostjo dela notariata opravlja ministrstvo (prvi odstavek 109. člena ZN). Notarska zbornica ni državni organ niti ni organ lokalne skupnosti v smislu 1. člena ZUS-1, je pa pravna oseba, v kateri je članstvo za vse notarje obvezno in ima za izvajanje določenih nalog z ZN podeljeno javno pooblastilo (prvi odstavek 106. člena ZN). Po določbi 1. člena Statuta Notarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut) kot poklicna organizacija notarjev skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata, zastopa interese notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov ter opravlja z zakonom, drugimi predpisi, statutom in akti zbornice določene naloge. Med te naloge spada tudi vodenje disciplinskih postopkov, v katerih na podlagi 113.e člena ZN odločata Disciplinska komisija I. stopnje in Disciplinska komisija II. stopnje.

9. Sodišče ugotavlja, da sta bili izpodbijani odločbi sicer izdani pri izvrševanju z zakonom določene funkcije, vendar pa ne upravne. Pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja gre namreč le za interno delovanje oziroma izvajanje nalog Notarske zbornice kot poklicnega združenja, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Javno pooblastilo se lahko podeli le z zakonom, v katerem je izrecno določen nosilec javnega pooblastila ter njegova pristojnost za odločanje v posameznih upravnih zadevah, v ZN pa ni določeno, da bi Notarska zbornica oziroma njeni organi izrekali disciplinske ukrepe notarjem na podlagi javnega pooblastila. Disciplinske postopke je zato treba ločiti od nadzora nad zakonitostjo opravljanja notariata, kot je urejen v določbah 109. in 110. člena ZN. Pri disciplinskem postopku namreč ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, pač pa za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju. Notarske zbornice pri izdaji odločbe disciplinske komisije torej ni mogoče uvrstiti med organe, navedene v 1. členu ZUS-1 in zato izpodbijani odločbi disciplinske komisije I. in II. stopnje nista upravna akta, ki bi bila lahko predmet presoje v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.1

10. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana akta tudi ne moreta biti predmet presoje po 4. členu ZUS-1, po katerem odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po tej zakonski določbi je namreč sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le, če je v pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1, kar pa, glede na vse prej navedene ugotovitve o pooblastilih in pristojnostih Notarske zbornice, ni primer v obravnavani zadevi. Notarske zbornice pri izdaji odločbe disciplinske komisije namreč ni mogoče uvrstiti med organe, navedene v 1. členu ZUS-1 in s tem tudi subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 zoper odločitve tega organa ni dopustno.2

11. Ker niti ZN niti drug zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije dopusten upravni spor in tudi ne gre za drug posamičen akt organa, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25.člena ZUS-1, po katerem trpi stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, št. I Up 158/2018 in Upravno sodišče RS v sklepih, št. I U 111/202016, I U 1447/2015, III U 20/2017, smiselno enako Vrhovno sodišče RS v sklepih št. I Up 203/2015 in I Up 462/2012. 2 Enako v sklepu Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 158/2018 ter sklepu Upravnega sodišča RS, št. III U 20/2017.