Jedro

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS,Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana z dne 11.6.2004. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 27.11.1998, ker ga je vložila neupravičena oseba in po poteku objektivnega roka pet let. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom izpodbijane odločbe. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list,št. 80/99,70/2000 in 52/2002). Strinja se z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik ni vložil zahteve za denacionalizacijo svojega deleža poslovnega prostora v stanovanjski hiši v Ljubljani, stoječi na parc.št..., niti ni tega v njegovem imenu storil njegov brat B.B. V upravnem spisu tudi ni nobenega pooblastila, na podlagi katerega bi bilo moč sklepati, da B.B. zahteva tudi vračilo premoženja v imenu C.B. Strinja se z ugotovitvijo, da tožnik denacionalizacijskega zahtevka ni vložil in da se zato postopek za vračilo nacionaliziranega mu premoženja niti ni mogel voditi. Ker tožnik ni vložil zahteve za denacionalizacijo premoženja in tega tudi v njegovem imenu ni storil njegov brat B.B., v upravnem postopku, ki je predmet te presoje, ni mogel imeti položaja stranke in tudi ne položaja stranskega udeleženca. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb ZUP in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovi tožbene navedbe, da je svojega brata B.B. pooblastil za vložitev denacionalizacijskega postopka; ker ni dobil nobenega obvestila v zvezi z denacionalizacijo je na občini izvedel, da je postopek končan, zato je zahteval, da mu vročijo odločbo, ki jo je prejel 20.5.2004. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana pot pritožba po ZUS-1. Zato je vloženo pritožbo v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizijo je po 85. členu ZUS-1 dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Revident ni uveljavljal bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Ugovori, v katerih revident uveljavlja kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku, na drugačno odločitev nimajo vpliva. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1. Ker mora revizijsko sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1), je preučilo, ali so z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje kršene določbe katerega od materialnih predpisov, vendar takšnih kršitev ni našlo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje kot pravno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta, pravilno štelo tiste, ki se nanašajo na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je obnova postopka dopustna.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.