Jedro

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v zavodu, tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 5. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „5. Toženec je dolžan v 15 dneh tožnici povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 612,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“ Toženec je dolžan v 15 dneh tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 179,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje mladoletna otroka pravdnih strank T. N. in sina R. N. zaupalo v varstvo, vzgojo tožnici, tožencu je naložilo plačilo preživnine za vsakega od otrok po 120,00 EUR mesečno, odločilo pa je tudi, da se stiki med tožencem in njegovimi otroki ne določijo. V presežku je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, odločilo pa je tudi, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Zoper odločitev o povrnitvi stroškov postopka se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pravdni postopek začela samo zato, da bi sebe in otroke zaščitila pred nasilnim možem. Meni, da je nepravilno razlogovanje sodišča, da sta imeli obe stranki enako močan interes za tožbo in razrešitev medsebojnih razmerij ter da je bil postopek izpeljan v korist obeh strank. Navaja, da je toženec med postopkom s preužitkarsko pogodbo odtujil vse svoje premoženje, zato da terjatve tožnice ne bi bile uspešno izterjane. Meni, da je iz moralno etičnega vidika nedopustno, da bi bila ona sama dolžna poravnati stroške postopka, glede na to, da je njo in otroke partner psihično in fizično ustrahoval tako, da je morala pobegniti v varno hišo. Tako predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev glede stroškov spremeni tako, da tožencu naloži plačilo vseh njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 45/08) v 413. členu določa, da v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v Z. M. B., tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je utemeljena pritožbena navedba tožnice, da bi moralo sodišče te okoliščine upoštevati pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka. Višje sodišče je tako ocenilo, da pravilna uporaba navedenega 413. člena ZPP narekuje spremembo odločitve, tako da je toženec dolžan tožnici povrniti njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Ti stroški obsegajo stroške za delo odvetnika v zvezi s sestavo tožbe, predloga za izdajo začasne odredbe, prve pripravljalne vloge, za pristop na narok dne 14.5.2009 z upoštevanjem 100 točk za potek časa, in za pristop na narok 6.7.2009 skupaj 1110 točk po 0,46 EUR, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 612,72 EUR. Toženec mora tožnici te stroške povrniti v 15 dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, mora po 2. odst. 165. člena ZPP odločiti o stroških vsega postopka. Tožnica je s pritožbo uspela, zato je višje sodišče odločilo, da ji mora toženec povrniti njene stroške v zvezi s pritožbo (325 točk po 0,46 EUR z 20 % DDV) v skupnem znesku 179,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.