8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rade Arsenijević, Log pri Brezovici, in drugih, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Predlog pobudnice Jasne Vidaković, Log pri Brezovici, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njeni osebni podatki, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Log-Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 23/22) v delu, ki se nanaša na "stanovanjsko naselje Mole" ter enoti urejanja prostora LO-005 in LO-006, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki vlagajo pobudo za začetek postoka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Log-Dragomer (v nadaljevanju OPN). Zatrjujejo neskladje s 14. in 72. členom Ustave. Pobudniki navajajo, da so prebivalci zaselka Log-Mole (v nadaljevanju stanovanjsko naselje Mole). Trdijo, da se z OPN uveljavlja izjemna škodljivost za zdravje in bivalne razmere zaradi dejavnosti dveh farmskih vzrej in drugih dejavnosti (žagarstvo v velikem obsegu) v enotah urejanja prostora LO-005 in LO-006, ki vključuje tudi gradnjo in povečevanje objektov. Navajajo, da lastnik kmetije v enoti za urejanje prostora (v nadaljevanju EUP) LO-006 že vrsto let širi svojo dejavnosti v nasprotju z urbanističnim načrtom, ki je "uzakonil" spalno naselje in ne farmske reje živali, ter da je dograjeval prostore in stavbe. Trdijo, da OPN v 146. členu s "kvalifikacijo SK" in "SKk (v)" v času do izpraznitve lokacije (do preselitve kmetije) to nezakonito širjenje uzakonja in kmetu omogoča nadaljnje širjenje in legalizacijo obstoječega nezakonitega stanja. Pobudniki povzemajo vsebino 42. člena OPN v delu, ki ureja površine podeželskega naselja (SK), in v delu, ki ureja površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk). Trdijo, da zazidalni načrt Log – Mole, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24/72 (v nadaljevanju Zazidalni načrt)[1] ne predvideva izgradnje farme v stanovanjskem naselju. Navajajo, da si že od leta 2018 pri županu Občine Log-Dragomer (v nadaljevanju Občina) prizadevajo za preselitev farme. Prebivalci stanovanjskega naselja Mole naj bi zaradi zdravju škodljivega okolja zaradi nevzdržnih razmer, ki naj bi jih povzročala farma v EUP LO-006, imeli povečano incidenco raka. Pobudniki navajajo, da iz enakih razlogov nasprotujejo tudi "oznaki SKk" za EUP LO-005, kjer izstopa še žagarska dejavnost. Zaradi kmetijske in žagarske dejavnosti oporekajo tudi "kvalifikaciji SK" stanovanjskega naselja Mole, ki bi po njihovem mnenju morala biti "SS" ali "SSa". V dodatno obrazložitev pobude navajajo, da v celoti izpodbijajo gradbeno dovoljenje Upravne enote Vrhnika št. 351-92/2016-21 (215) z dne 13. 12. 2016 (v nadaljevanju Gradbeno dovoljenje), izdano lastnikom na naslov Molska cesta 22, Log pri Brezovici (legalizacija črne gradnje), s katerim naj bi Upravna enota Vrhnika degradirala Zazidalni načrt in vse prostorske akte ter razvrednotila premoženje pobudnikov.

Ustavno sodišče je 9. 8. 2022 prejelo vlogo, naslovljeno kot dopolnitev pobude z dne 20. 7. 2022, v kateri je navedeno, da se pobudnikom pridružuje Jasna Vidaković. Dopolnitev pobude je štelo kot vlogo podpisane pobudnice (v nadaljevanju pobudnica). Pobudnica zahteva tudi spoštovanje drugega odstavka 125. člena Ustave in zatrjuje kršitve 14., 15., 26. in 72. člena Ustave ter neskladje z "drugimi zakoni, kot so Lokalne AGENDE 21, Nacionalni program varstva okolja, Kmetijsko okoljski program in Aarhuška konvencija, ter vrsto drugih dokumentov, ki govorijo o pravicah občanov do kvalitete življenja". Pobudnica glede EUP LO-005 in EUP LO-006 prav tako trdi, da se nemogoče bivalne razmere z OPN lahko še poslabšajo, ker omogočajo dodatne širitve in legalizirajo obstoječe nevzdržno stanje. Zahteva razveljavitev nezakonito in protiustavno izdanega Gradbenega dovoljenja. Zaradi razlik v navedbi posegov in dejavnosti v območjih površin podeželskega naselja (SK) in v območjih stanovanjskih površin (SS) se ne strinja tudi z "oznako" spalnega naselja s "SK". Opira se na sliko iz datoteke 02_OPN_grafični del, datoteko 3PNRP.pdf (stran 5) (v nadaljevanju Datoteka). Pobudnica hkrati predlaga tudi prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvrševanja OPN v izpodbijanem delu. V dopolnitvi pobude je še podrobneje povzeta komunikacija z županom Občine v zvezi s preselitvijo farme, vsebuje pa tudi predlog, naj Ustavno sodišče imen pobudnikov ne izpostavlja javnosti. Pobudniki v novi vlogi z dne 24. 8. 2022 navajajo še pritožbo na župana Občine zaradi kaljenja nočnega miru.

B.

Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, in ti razlogi morajo biti konkretizirani.[2] Ustavno sodišče je tudi predlog za prikritje identitete v vlogi z dne 9. 8. 2022, navedene v 2. točki obrazložitve tega sklepa, štelo kot predlog pobudnice (kot edine podpisnice te vloge). Pobudnica kot razlog za prikritje navaja izpostavljenost pobudnikov terorju obeh kmetov, ki izvajata dejavnost v EUP LO-005 in EUP LO-006, posebno slednjega, ki naj bi vsem pobudnikom že grozil z bombo in drugimi dejanji (napad s stroji). Vendar navedenega razloga za prikritje identitete ne konkretizira (ne navede podrobneje okoliščin domnevnih ravnanj) in ga tudi ne izkaže. Ker pobudnica zgolj s svojimi navedbami prikritja identitete ne more utemeljiti, je Ustavno sodišče njen predlog zavrnilo (1. točka izreka).

4.ZUstS v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega prepisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo, navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom, podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pri navedbi razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju, in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[3] Pobudniki oporekajo umestitvi območja, v katerem prebivajo in ga navajajo kot "stanovanjsko naselje Mole", med površine podeželskega naselja (SK). Takšna umestitev naj bi bila v nasprotju z 72. členom Ustave. Pobudniki zatrjujejo, da bi moralo biti to območje po urbanističnem načrtu uvrščeno med stanovanjske površine (SS) (s spremljajočimi dejavnostmi) ali stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa). Pri tem ne navedejo, katera EUP (ali več njih) naj bi tvorilo to naselje, in podlag v OPN, na katerih temeljijo njihove navedbe, kar pomeni, da pobuda v tem delu ni jasna, hkrati pa tudi ni popolna glede podatkov o členih ali delih OPN, ki jih izpodbijajo. Poleg navedenega pobudniki ne utemeljijo razlogov, zakaj naj bi bila takšna ureditev v neskladju z zatrjevano kršitvijo človekovih pravic. Iz njihovih navedb sicer izhaja nestrinjanje z zatrjevano ureditvijo in nasprotovanje kmetijski in žagarski dejavnosti, za kateri (v drugih delih pobude) trdijo, da jo izvajata kmeta v EUP LO-005 in EUP LO-006 (uvrščenih med površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk)), pobudnica pa zgolj splošno omenja razlike v navedbi posegov in dejavnosti. Ker pobuda v delu, ki se nanaša na to naselje, ne vsebuje jasnih in določno oblikovanih razlogov (očitkov), je nepopolna tudi iz navedenega razloga. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN v delu, ki se nanaša na stanovanjsko naselje Mole, zavrglo (2. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Iz navedb pobudnikov izhaja, da kot prebivalci stanovanjskega naselja Mole oporekajo določitvi podrobne namenske rabe in prostorskim izvedbenim pogojem za gradnjo na zemljiščih v EUP LO-006 in EUP LO-005 na način, ki naj bi lastnikoma zemljišč in izvajalcema (kmetijske in žagarske) dejavnosti omogočal širitev dejavnosti ali legalizacijo objektov. Prvopodpisana pobudnica je tudi solastnica zemljišča parc. št. 1322/7, k. o. Log.

7.OPN je prostorski akt, s katerim Občina Log-Dragomer določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN).[4] OPN skladno s 3. členom OPN vsebuje besedilo odloka in grafični prikaz strateškega in izvedbenega dela OPN (točka I), priloge OPN (točka II) in digitalne podatke OPN (točka III). Grafični prikaz izvedbenega dela OPN med drugim vsebuje grafični prikaz 3.01 - 3.06 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. Digitalna vsebina OPN obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Sestavni del OPN so tudi tabele, med drugim tudi tabela 1-1: Enote urejanja prostora - naselja.[5] Skladno z 31. členom OPN je osnovna namenska raba prostora določena v grafičnih prikazih. Izvedbeni del OPN je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov ter druge posege v prostor.[6] Prostorsko izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamezno parcelo ali lokaliteto.[7]

Kot skupni prostorski izvedbeni pogoji so določeni prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora, vrste posegov in vrste objektov po klasifikaciji CC-SI. Določeni so za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, predpisane v 41. členu OPN. Območja stanovanj so urejena v 42. členu OPN. V tej določbi so v točki (1013.1) določene dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov na površinah podeželskega naselja (SK), v točki (1013.2) pa na površinah podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk). OPN določa tudi posebne prostorske izvedbene pogoje.[8]

8.Pobudniki navajajo, pobudnica pa se pri tem tudi opira na Datoteko, da je območje EUP LO-005 uvrščeno med površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk), območje EUP LO-006 pa med površine podeželskega naselja (SK) in s členom 146 OPN med površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk)[9]. Člen 146 OPN določa, da v slednji EUP do izpraznitve lokacije (do preselitve kmetije) oziroma v času delovanja obstoječe kmetije veljajo določbe za površine podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk) (v). V območjih s tako določeno namensko rabo so kot namembnost oziroma dejavnost dopustne kmetije (stanovanjska hiša in kmetijski gospodarski objekti) in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot vrste posegov so z a obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve objektov, dopustne pa so tudi novogradnja objektov, novogradnja kot nadomestitev objekta, sprememba namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, in druge, v tej določbi navedene vrste posegov.[10] Navedeno pomeni, da je v EUP LO-005 in EUP LO-006 dopustna gradnja objektov, skladna z na teh območjih določenimi dopustnimi dejavnostmi in ob upoštevanju drugih določenih prostorskih izvedbenih pogojev.[11]

9.OPN v izpodbijanem delu ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje namreč izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[12] Kolikor bodo pobudniki kot stranski udeleženci udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,[13] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPN navajali v navedenem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Gradbeno dovoljenje, ki ga prilagajo pobudniki in izpodbijajo v dodatno utemeljitev pobude, je posamičen pravni akt, ki ne temelji na izpodbijanem OPN. Ustavno sodišče v postopku s pobudo presoja ustavnost in zakonitost splošnih pravnih aktov (posamičnih pravnih aktov s pobudo ni mogoče izpodbijati), ustavne pritožbe zoper Gradbeno dovoljenje pa pobudniki niso vložili. Glede na navedeno in ob upoštevanju razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN v delu, ki se nanaša na EUP LO-005 in EUP LO-006. Zato je Ustavno sodišče pobudo v navedenem delu zavrglo, ne da bi se opredelilo do drugih procesnih predpostavk za njeno obravnavo (2. točka izreka).

10.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, se mu ni bilo treba opredeliti do predloga za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega OPN.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]V Uradnem listu SRS, št. 24/72, je bil objavljen Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov, ki ga je sprejela Skupščina občine Vrhnika dne 23. 5. 1972, in v 1. členu med drugim potrjuje zazidalni načrt za naselje Log – Mole.

[2]Glej in primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-387/21 z dne 27. 12. 2021 (3. točka obrazložitve), št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016 (3. točka obrazložitve), št. U-I-228/16 z dne 16. 2. 2017 (2. točka obrazložitve), št. U-I-177/17 z dne 15. 12. 2017 (3. točka obrazložitve), št. U-I-104/20-8, U-I-107/20-8, U-I-122/20-10, U-I-129/20-10, U-I-130/20-10, U-I-132/20-10, U-I-137/20-10, U-I-140/20-10 z dne 1. 7. 2020 (5. točka obrazložitve) in št. U-I-325/20 z dne 1. 9. 2020 (4. točka obrazložitve).

[3]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.

[4]Glej 2. člen OPN.

[5]Glej 4. člen OPN.

[6]Glej 34. člen OPN. Glede vsebine izvedbenega dela OPN glej tudi 35. in 36. člen OPN.

[7]Glej prvi odstavek 40. člena OPN. Glede podrobnejše namenske rabe površin in enot urejanja prostora poselitve glej četrti in peti odstavek 40. člena OPN.

[8]Glej poglavje 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.

[9]Da je EUP LO-005 določena kot površina podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk), za EUP LO-006 pa kot površina podeželskega naselja (SK) in do selitve kmetije kot površina podeželskega naselja za samostojne kmetije (SKk), izhaja tudi iz tabele 1-1: Enote urejanja prostora - naselja.

[10]Prim. točko (1031.2) 42. člena OPN.

[11]Dopustne vrste objektov glede na namen po posameznih namenskih rabah so navedene v tabeli 4, ki je sestavni del OPN (glej 4. člen OPN).

[12]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[13]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).