Jedro

Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.

Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da v 15 dneh izprazni enoinpolsobno stanovanje in praznega izroči tožeči stranki. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da sta sodišči napačno razlagali določbo 9.čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ker nista upoštevali 2.odst. tega člena o prevzemu premoženja. Prevzem stanovanjskega sklada do izdaje odločbe z den 27.8.1991 ni bil opravljen. Sicer pa je Komanda garnizona z navedeno odločbo le odobrila pogodbo o zamenjavi dotedanjega toženčevega večjega stanovanja v isti hiši za manjše stanovanje. Toženec je bil na večjem stanovanju imetnik stanovanjske pravice in ga je ob vselitvi v sporno stanovanje izročil Komandi garnizona, sedaj pa ima to stanovanje v upravljanju tožeča stranka. Kolikor bi obveljalo stališče o utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka, bi morala tožeča stranka dati tožencu na razpolago njegovo prejšnje izpraznjeno stanovanje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem poudarja, da ni šlo za zamenjavo stanovanja in da je toženec stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju izgubil, ker ga več kot šest mesecev ni uporabljal. Revizija je utemeljena v spodaj navedenem obsegu: Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Stališče je bilo v sodbi sodišča prve stopnje obsežno obrazloženo in s temi razlogi se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Z dnem 25.6.1991 je prevzela Republika Slovenija v upravljanje premoženje, s katerim so preje upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA (Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in 1.odst. 9.čl. Ustavnega zakona za izvedbo te listine). Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na 2.odst. 9.čl. ustavnega zakona, ki omenja postopen prevzem premoženja JLA, saj ureja ta določba dejanski prevzem premoženja, pravica razpolaganja JLA s tem premoženjem pa je prenehala že z dnem, ko je Republika Slovenija s predpisom prevzela premoženje v svoje upravljanje.

Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe. Posledice izdane odločbe nepristojnega organa so v takem primeru nastopile na strani toženca, ki uporablja stanovanje, do katerega ni upravičen, in na strani tožeče stranke, ki je s prevzemom upravljanja s stanovanjskim skladom pridobila možnost razpolaganja s praznim stanovanjem, ki ga je do izdaje odločbe uporabljal toženec. Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.

V konkretnem primeru se je toženec v teku postopka skliceval na okoliščino, da je do dodelitve spornega stanovanja že od leta 1981 zasedal dvoinpolsobno stanovanje v isti hiši. Namesto večjega stanovanja sta bili dodeljeni dve manjši stanovanji in sicer eno njemu, drugo pa družini njegove hčere. Ni mogoče pritrditi stališču sodišč prve in druge stopnje, da za razsojo zadeve ni pomembno, če je toženec pred dodelitvijo spornega stanovanja uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ko pred odločitvijo o izpraznitvenem zahtevku nista ugotovili in upoštevali toženčevega prejšnjega stanovanjskega razmerja in s tem v zvezi pridobljenih pravic. Samo v primeru, če bi ugotovili zakonite razloge za prenehanje tega razmerja pred dodelitvijo novega stanovanja, bi bil zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen. Ker je podan uveljavljani revizijski razlog, je revizijsko sodišče po 2.odst. 395.čl. ZPP razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo treba točno ugotoviti, kakšne pravice je imel toženec na stanovanju, ki ga je zasedal ob izdaji sporne dodelitvene odločbe. Izpraznitvenemu zahtevku bo mogoče ugoditi le z omejitvijo, da bo tožencu hkrati zagotovljena stanovanjska zaščita, ustrezna razmeram pred dodelitvijo.

Pripominja se še, da je bila po podatkih spisa predmetna pravdna zadeva združena z zadevo, v kateri se očitno obravnava tožba na izpraznitev drugega stanovanja, ki je bilo dodeljeno toženčevi hčeri. Kakšna je bila odločitev sodišča v tej zadevi, ni razvidno. V nadaljevanju postopka bo potrebno ugotoviti, v kakšni fazi postopka je ta zadeva, in presoditi, če ne bi bili smotrni skupno obravnavanje obeh zadev in izdaja skupne sodbe.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3.odst. 166.čl. ZPP.