- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sodba U 6/2025-15
ECLI:SI:VSRS:2025:U.6.2025.15 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodni svet je v obrazložitvi korektno povzel mnenja predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministrice za pravosodje in tudi to, da so vsi trije zaradi njenega dolgoletnega uspešnega opravljanja funkcije podpredsednice dali prednost tožnici. Obrazložil pa je tudi, zakaj je kljub navedenim skladnim mnenjem odločil drugače. Sodna presoja izbire Sodnega sveta je zaradi njegovega posebnega ustavnega položaja Sodnega sveta in posledično širokega polja proste presoje omejena na test tako imenovane očitne (ne)razumnosti. Vrhovno sodišče ocenjuje, da razlogi v izpodbijani odločbi zadoščajo za oceno, da niso nerazumni in narekujejo presojo, da Sodni svet svojih zakonskih pooblastil ni prekoračil.
Izrek
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Dosedanji postopek
1.Na javni poziv Sodnega sveta sodnikom za vložitev kandidatur za predsednika Delovnega sodišča v ..., ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. ... z dne ..., sta se prijavili dve kandidatki: tožnica in A. A. Sodni svet je z izpodbijano odločbo odločil, da se na mesto predsednice Delovnega sodišča v ... za dobo šestih let imenuje A. A., okrožna sodnica svétnica na Delovnem sodišču v ...
Tožba
2.Zoper odločitev Sodnega sveta tožnica vlaga tožbo na podlagi petega odstavka 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). Navaja, da je bil izbirni postopek nezakonit, ker na ustnem razgovoru ni imela možnosti predstaviti svojega strateškega programa dela. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je protikandidatka svoj strateški program članom Sodnega sveta predstavila. Sodni svet imenuje predsednike sodišč po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), predsednika neposredno višjega sodišča in ministra za pravosodje RS. Predsednica višjega delovnega in socialnega sodišča, ki najbolj pozna delo tožnice, je v mnenju napisala, da je bila kot podpredsednica vpeta v delovanje sodišča, da pozna notranje delovne procese in da je kot dolgoletna podpredsednica povsem pripravljena, da prevzame odgovornost predsednika sodišča. Upoštevaje njene pretekle vodstvene naloge v gospodarstvu in dosedanje delo kot sodnice in podpredsednice jo je ocenila kot najbolj primerno in podprla njeno kandidaturo. Predsednik Vrhovnega sodišča je obe kandidatki ocenil kot primerni za vodenje sodišča in prav tako dal prednost tožnici, saj zagovarja pristop, da podpredsednik sodišča kasneje postane njegov predsednik. Tudi ministrica za pravosodje je na podlagi dolgoletnih izkušenj in uspešnega opravljanja funkcije dala prednost tožnici.
3.Tožnica opozarja, da Sodni svet sicer ni vezan na navedena mnenja, vendar so vsa tri mnenja usklajena in obširno utemeljena, zaradi česar ima Sodni svet manj zakonitega prostora za nenatančno in neprepričljivo izbiro, da bi kot taka lahko prestala test očitne nerazumnosti. Tožnica meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomensko in vsebinsko prazna. Obsega opis izkušenj protikandidatke, mnenja predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministrice pa so povzeta na način, da sta obe kandidatki primerni, prednost pa, ki so jo vsi trije zakonski dajalci mnenj dali tožnici, je v obrazložitvi odločbe zrelativizirana do te mere, da se take, vsebinsko prazne odločitve, niti ne da preizkusiti. Sodni svet pri imenovani kandidatki zapiše, da gre za nadpovprečno uspešno sodnico, ki ima 25-letno pravniško kariero, da od leta 2009 dalje opravlja vodstvena dela, da že od leta po izvolitvi v sodniško funkcijo dobro opravlja funkcijo vodje zunanjega oddelka, da ponuja nov svež pogled pri vodenju sodišča, kar predstavlja dobro podlago za izboljšanje rezultatov sodišča. Izpostavi, da ima pomembne vodstvene izkušnje v večji gospodarski družbi, kjer gre za specifična znanja, ki jih bo lahko prenesla v delovanje sodišča. Sodni svet tožničine dosedanje izkušnje in delo podpredsednice z zapisom, da kot podpredsednica zgolj nadomešča predsednico v njeni odsotnosti, povsem zrelativizira. Zapiše, "da druga kandidatka sicer že dolga leta uspešno opravlja funkcijo podpredsednice sodišča in ji iz tega razloga vsi trije namenjajo prednost v tem kandidacijskem postopku, vendar po mnenju Sodnega sveta zgolj nadomeščanje predsednika v njegovi odsotnosti, brez drugih izrazitih poudarjenih prednosti, ki jih ne izpostavlja noben od omenjenih deležnikov, še ne prinaša zadostnih zagotovil za namenitev prednosti v postopku." V nasprotju s tem je predsednica višjega sodišča v mnenju zapisala, da to, da je tožnica podpredsednica že toliko let, "priča o njenih dolgoletnih izkušnjah tudi z upravljanjem upravnopravnih zadev, potrebnih za vodenje sodišča" in še, da "uspešno opravlja naloge, ki so ji zaupane v času odsotnosti predsednice, s čimer je v veliki meri prispevala k dosedanjemu učinkovitemu in uspešnemu vodenju sodišča kot celote".
4.Tožnica meni, da je Sodni svet s to obrazložitvijo delo podpredsednika nasploh in tudi delo podpredsednika na Delovnem sodišču v ..., kjer je skupaj 16 zaposlenih, povsem razvrednotilo in ga, kot je razbrati iz primerjave izkušenj obeh kandidatk, spustilo pod nivo dela vodje zunanjega oddelka s štirimi zaposlenimi. Sodni svet je ob tožničinem imenovanju za podpredsednico pred manj kot tremi leti, v obrazložitvi zapisal prav nasprotno: poudaril je velik pomen vloge podpredsednika pri vodenju sodišča.
5.Tožnica v nadaljevanju predstavi svoje delovne izkušnje in dobre rezultate sodišča, katerega podpredsednica je. Po njenih navedbah je to sodišče med delovnimi sodišči v letu 2024 edino dosegalo zastavljene časovne standarde. Tožnica opozarja, da Sodni svet sicer ima diskrecijsko pravico pri izbiri kandidatov, vendar le, ko se opredeli do zakonsko zahtevanih kriterijev in nato to svoj odločitev obrazloženo pojasni. Če tega ne naredi, pomeni, da jih ni upošteval in je zaključek sprejel na podlagi drugih kriterijev, saj je tiste, ki jih je navedel, uporabil na način, da je izbral kandidatko z manj delovnimi izkušnjami in z manj izkušnjami na vodstvenih delih. Kaj pomeni, da program imenovane kandidatke odstopa, ni pojasnjeno, iz mnenja predsednika Vrhovnega sodišča pa je razvidno, da je program izbrane kandidatke ocenil kot ustreznega in uresničljivega, tožničinega pa kot premišljenega in uresničljivega. Prav tako ni pojasnjeno kaj pomeni, da izbrana kandidatka ponuja svež pogled na vodenje sodišča. Tožnica meni, da taka obrazložitev ne zadostuje kriterijem obrazloženosti odločbe in je arbitrarna. Meni, da bi bilo prav, da bi senat Vrhovnega sodišča, ki bo odločal o tožbi poslušal tudi razpravo Sodnega sveta ne le s 6. 2. 2025, ko je potekal razgovor, ampak tudi s 6. 3. 2025 ob obravnavanju točke o imenovanju predsednice Delovnega sodišča v ... Tožnica opozarja, da je obrazložitev bistvena zaradi varstva njenih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Ustavni pomen neodvisnosti sodstva in s tem tudi Sodnega sveta kot organa sui generis zahteva, da z zadostno obrazložitvijo svoje odločitve prepriča kandidate in tudi javnost o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakega obravnavanja, kar je bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave RS. Tožnica meni, da je Sodni svet, glede na obrazloženo, prekoračil meje prostega preudarka, ki so zamejene z Zakonom o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Predlaga, naj Vrhovno sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne Sodnemu svetu v ponovni postopek.
6.Tožba je bila vročena toženi stranki in stranki z interesom, ki sta nanjo odgovorili.
Odgovor na tožbo stranke z interesom
7.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da tudi ona ni podrobneje predstavljala strateškega programa dela sodišča in da so člani Sodnega sveta tudi njej postavljali podobna vprašanja kot tožnici. Povzema glavne poudarke iz obrazložitve izpodbijane odločbe in poudarja, da je neutemeljen očitek tožnice, da izbira ni bila ustrezno obrazložena. Ni mogoče zagovarjati stališča, da bi moral podpredsednik sodišča imeti samodejno prednost pred ostalimi kandidati, saj bi s takim stališčem močno posegli v diskrecijo Sodnega sveta in onemogočili kandidate, ki niso podpredsedniki, in imajo morda druge pozitivne nadpovprečne ter potrebne strokovne in osebne lastnosti.
8.V upravnih sporih glede imenovanja sodnikov in predsednikov sodišč je bilo že večkrat zavzeto stališče, da kandidati med seboj niso v sporu, da bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita ter argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Ni mogoče izpodbijati presoje Sodnega sveta o tem, kateri od kandidatov, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvolitev oziroma imenovanje, je najprimernejši, saj je to diskrecijska presoja, ki ni predmet dokazovanja.
9.Opozarja, da je v strateškem programu izpostavila kazalnike, ki se v zadnjih letih na sodišču slabšajo: na primer ni pozitivno, da imajo na sedežu v letu 2023 in 2024 ponovno odprte zadeve, ki so starejše od 5 let, in da se njihovo število veča. Prav tako je zaskrbljujoče, da se v zadnjih letih povečuje število sodb napisanih preko 30 dni. V strateškem programu je tudi poudarila padanje deleža potrjenih končnih odločb ter veliko odstopanje v deležu potrjenih zadev med sedežem in zunanjim oddelkom v določenih letih (v obdobju 2021 do 2023 je bilo odstopanje več kot 20 %, leta 2023 je bilo na zunanjem oddelku kar 34 % zadev več potrjenih kot na sedežu). Od štirih sodnic na sodišču sta imeli večino leta 2024 pripad zadev zgolj tožnica in stranka z interesom (ki je prejela največ zadev), saj je bil sodnici pred upokojitvijo razumljivo pripad ustavljen, predsednici sodišča pa je bil ustavljen že februarja 2024 iz njej neznanih razlogov. V zadnjih šestih letih je tudi močno padel odstotek soglasij za mediacijo. Meni tudi, da je treba veliko narediti pri pretoku informacij, znanj in dobrih praks znotraj sodišča. Dejstvo, da je kot vodja zunanjega oddelka šele iz dokazov predloženih tožbi izvedela, da se na delovnih sodiščih izvaja nadzor nad zadevami iz leta 2022 in 2023, pri čemer so bili prvostopenjski sodniki ostalih delovnih sodišč o nadzoru s strani predsednikov obveščeni, zagotovo ne kaže na odprto komunikacijo sodišča. Poudarja, da se strinja s tožnico, da morajo biti spremembe premišljene in postopne, vendar to ne pomeni, da je predsednik lahko zgolj tisti, ki je bil dolgoletni podpredsednik. Predlaga, naj Vrhovno sodišče tožbo zavrne.
Odgovor na tožbo toženke
10.Sodni svet v odgovoru na tožbo najprej opozarja, da je po petem odstavku 36. člena ZSSve upravni spor v postopku imenovanja predsednika sodišča mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v to funkcijo. Pojasnjuje, da je bilo vabilo na 13. sejo 6. 2. 2025, na kateri sta kandidatki imeli možnost ustne predstavitve svojega programa in vizije vodenja sodišča, članom poslano 29. 1. 2025. Člani so tako imeli ustrezen čas, da so se seznanili z gradivom, del katerega sta bila tudi strateška programa kandidatk. Tožnica je imela možnost ustne predstavitve strateškega programa, vendar ustna predstavitev programa in vizija vodenja sodišča ni odločilni del postopka. Bistvena je seznanitev z listno dokumentacijo. Člani Sodnega sveta pa so odločitev o imenovanju ene od obeh kandidatk sprejeli na seji 6. 3. 2025 po tem, ko so pridobili vsa zahtevana mnenja.
11.Sodni svet opozarja na poseben ustavnopravni položaj Sodnega sveta in na to, da mora biti postopek v katerem se kandidat poteguje za mesto predsednika sodišča, pošten, skladen z Ustavo, zakonit in pregleden. Vsebinski razlogi za izbiro najprimernejšega kandidata morajo temeljiti na objektivnih merilih, s katerimi se izkazujeta strokovna usposobljenost in osebnostna primernost kandidata. Iz odločitve o imenovanju kandidata za predsednika mora biti razvidno, ali predlagani kandidat izpolnjuje zakonske kriterije iz tretjega odstavka 62.a člena ZS za imenovanje na mesto predsednika sodišča, na katero kandidira, ter kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Bistvo odločitve o izbiri (oziroma neizbiri) kandidata na mesto predsednika sodišča je torej celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet imenuje, v skladu s kriteriji iz tretjega odstavka 62.a člena ZS. Neizbranemu kandidatu mora biti dana možnost, da lahko preveri potek postopka in izpolnjevanje kriterijev in kvalifikacij izbranega kandidata in nič več kot to (sodba Vrhovnega sodišča U 9/2022 z dne 22. 11. 2022). Sodni svet mora torej obrazložiti, zakaj je izbrani kandidat po njegovem mnenju najprimernejši, obrazložitev pa zaradi specifičnega načina odločanja ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 333/2015). Sodni svet opozarja, da se zato ni bil dolžan izrekati o tem, kako kvalitetno sodniško službo in funkcijo podpredsednice sodišča opravlja tožnica, ki v tožbi o tem obsežno polemizira. Sodni svet meni, da je zahtevam poštenega postopka zadostil. Poudarja, da na mnenja h kandidaturam ni vezan, da pa je iz odločbe jasno razvidno, da jih je obravnaval in ocenil ter tudi obrazložil, zakaj je kljub pozitivnim mnenjem za tožnico sprejel odločitev, da na razpisano mesto imenuje drugo kandidatko. Sodni svet poudarja, da je s tem zadostil kriterijem glede obrazloženosti odločbe kot od njega terja ustaljena sodna praksa.
12.Sodni svet navaja še, da tožnica predlaga poslušanje zvočnih posnetkov razgovorov s kandidatkama na seji 6. 2. 2025 in razprave članov o kandidaturah na seji 6. 3. 2025. Pojasnjuje, da se seje Sodnega sveta zvočno snemajo le, kadar je to predpisano, to pa je takrat, ko Sodni svet odloča o postopkih za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov (peti odstavek 18. člena ZSS), v drugih primerih pa le, če se za to odločijo člani. V obravnavani zadevi se razgovora s kandidatkama nista snemala, razprave članov pa se ne snema nikoli. Kljub temu, da Sodni svet ne razpolaga z zvočnim posnetkom, pa pojasnjuje, da predstavitev kandidatov vselej poteka tako, da jih predsednica seznani, da so člani prebrali pisno dokumentacijo in jim ponudi možnost, da jo ustno predstavi oziroma dopolni. Tožnica je to možnost dobila, vendar je ni izkoristila. Da bi to želela oziroma, kaj točno v njenem programu je želela predstaviti ustno, v tožbi niti ne pove, niti za svoje trditve ne ponudi nobenega pravno odločilnega dokaza. Sodni svet sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.
O neizvedbi glavne obravnave
13.Tožnica v zvezi s trditvijo, da ji ni bila dana enaka možnost predstavitve strateškega programa dela kot protikandidatki, v tožbi predlaga poslušanje zvočnega posnetka obeh razgovorov z dne 6. 2. 2025 in razprave članov sveta na seji 6. 3. 2025. Po prejemu odgovora na tožbo, v katerem je Sodni svet pojasnil, da razgovora s kandidatkami in razprave ni snemal, tožnica ni predlagala izvedbe nobenega drugega dokaza, prav tako ni predlagala, naj se opravi glavna obravnava. Vrhovno sodišče RS je zato odločilo, da glavne obravnave ne bo opravilo (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
14.Tožba ni utemeljena.
O neutemeljenosti tožbe
15.Tako Ustavno sodišče kot Vrhovno sodišče sta že večkrat poudarila, da ima Sodni svet pri konstituiranju sodne oblasti v skladu s sistemom zavor in ravnovesij posebno vlogo, ki je ustavno opredeljena v 130. in drugem odstavku 132. člena Ustave.1 Da bi to vlogo lahko uresničeval in prevzemal svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, mu je treba priznati široko polje proste presoje.2 V prvem odstavku 36. 0d lena ZSSve je dolo0 deno, da je zoper odlo0 b e in sklepe Sodnega sveta dovoljen upravni spor. Po petem odstavku 36. 0 clena ZSSve je v postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodni0 ko funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodi0 a upravni spor mogo0 le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odlo0 bite Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije. Iz tretjega odstavka 40. 0 clena ZUS-1 in petega odstavka 36. 0 clena ZSSve izhaja, da presoja zakonskih pogojev za imenovanje obsega presojo vpra61anja ali so bile v izbirnem postopku morda prekora0 ene meje prostega preudarka in ali je bil postopek zaradi kr61itve postopkovnih predpisov nezakonit.
16.Po presoji Vrhovnega sodi610da to7enica ni izkazala procesnih kr61itev v postopku imenovanja predsednice Delovnega sodi610da v ... Iz predlo7 enega dokaznega listovnega gradiva ni razvidno, da bi imela to7 enica manj61e mo7 nosti za predstavitev strate61kega programa dela kot izbrana kandidatka. Predvsem pa iz obrazlo7 e v izpodbijane odlo0 b e ne izhaja, da bi bila za odlo0 bitev o izbiri klju0 na sama ustna predstavitev strate61kega programa dela, temve0 r vsebinske razlike med strate61kima programoma, ki sta ga obe kandidatki predlo7 ili v pisni obliki. Sodni svet je v obrazlo7 e v izpodbijane odlo0 b e namre0 navedel, da je izbrana kandidatka bolje prepoznala pomanjkljivosti v sedanjem delovanju sodi610 da in je v programu predstavila vizijo razvoja sodi610 da izven ustaljenega poslovnega programa. To so 0 lani Sodnega sveta v obrazlo7 e v izpodbijane odlo0 b e opredelili kot sve7 pogled, zaradi katerega so se odlo0 ili za imenovanje izbrane kandidatke na mesto predsednice sodi610 da.
17.Neutemeljen je tudi to7 ni0din o0ditek, da je izpodbijana odlo0 b a tako slabo obrazlo7 ena, da je odlo0 bitev arbitrarna in je Sodni svet z njo prekora0 il meje prostega preudarka. Vrhovno sodi610 de je 7 e v ve0 zadevah, v katerih je preizku61alo zakonitost odlo0 b Sodnega sveta o (ne)izbiri kandidata za predsednika sodi610 da, poudarilo velik pomen pravice do po61tenega postopka. Tako je v zadevi U 2/2022 zapisalo: "Iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodi610 d, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, in prepovedi abrbitrarnosti, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in argumentirana ter druga0 na od odlo0 bitev Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za posplo61eno in vsebinsko prazno obrazlo7 e v to7 en ca."3 Vendar se zadeve, v katerih je Vrhovno sodi610 de ugotovilo nezakonitost odlo0 b Sodnega sveta o neizbiri kandidata za predsednika sodi610 da, od obravnavane razlikujejo po tem, da so bili v teh zadevah zavrnjeni edini kandidati zgolj z obrazlo7 e v, da niso prepri0 dali potrebnega 61tevila navzo0 dih 0 lanov Sodnega sveta.4 V obravnavani zadevi pa je Sodni svet opravil izbiro med dvema kandidatkama, ki nesporno obe izpolnjujeta pogoje za imenovanje na mesto predsednice sodi610 da, in obrazlo7 il, zakaj je kljub pozitivnim mnenjem za to7 nico sprejel odlo0 bitev, da na razpisano mesto imenuje drugo kandidatko.
18.ZS v osmem odstavku 62b. 0 lena dolo0 a, da Sodni svet v odlo0 b i o imenovanju (predsednika sodi610 da) navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Vrhovno sodi610 de je tako 7 e ve0 krat obrazlo7 ilo, da mora Sodni svet obrazlo7 iti odlo0 b o o tem, zakaj je izbrani kandidat po njegovem mnenju najprimernej61i, obrazlo7 e v pa zaradi specifi0 cnega na0 dina odlo0 anja ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom.5 Vrhovno sodi610 de je res opozorilo, da ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodi610 da in diskrecijskega na0 dina odlo0 anja, od 0 lanov Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazlo7 e v o odlo0 bite ne le kandidata ampak tudi javnost prepri0 dajo o spo61tovanju meja diskrecijskega odlo0 anja, po61tenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo na0 d ela vladavine prava iz 2. 0 lena Ustave v zvezi z 157. 0 lenom Ustave. Iz obrazlo7 e v e Sodnega sveta mora biti razvidno, ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije iz tretjega odstavka 62a. 0 lena ZS za imenovanje na mesto predsednika sodi610 da, na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe.6 Iz obrazlo7 e v e izpodbijane odlo0 b e izhaja oboje: da predlagana kandidatka izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za imenovanje na mesto predsednice sodi610 da in kateri razlogi so vodili Sodni svet k njeni izbiri. Sodni svet je v obrazlo7 e v i korektno povzel mnenja predsednice Vi61jega delovnega in socialnega sodi610 da, predsednika Vrhovnega sodi610 da in ministrice za pravosodje in tudi to, da so vsi trije zaradi njenega dolgoletnega uspe61nega opravljanja funkcije podpredsednice dali prednost to7 nici. Obrazlo7 il pa je tudi, zakaj je kljub navedenim skladnim mnenjem odlo0 il druga0 de: iz ocen sodni61ke slu7 be izhaja, da izbrana kandidatka od tretjega leta opravljanja sodni61ke slu7 be to opravlja nadpovpre0 dno uspe61no, da ima vodstvene izku61nje tako v gospodarstvu kot v sodstvu, da je pokazala zelo dobro poznavanje dela sodi610 da in zlasti tudi pomanjkljivosti ter v strate61kem programu predlagala druga0 dne, sve7 e pristope, ki so jih 0 lani Sodnega sveta ocenili kot bolj61e izhodi610 de za nadaljnje izbolj61anje dela sodi610 da.
19.Sodna presoja izbire Sodnega sveta je zaradi njegovega posebnega ustavnega polo7 aja Sodnega sveta in posledi0 dno 61irokega polja proste presoje omejena na test takoimenovane o0 ditne (ne)razumnosti.7 Vrhovno sodi610 de ocenjuje, da povzeti razlogi v izpodbijani odlo0 b i zado610 ajo za oceno, da niso nerazumni in narekujejo presojo, da Sodni svet svojih zakonskih pooblastil ni prekora0 dil.
20.Vrhovno sodi610 de je tako na podlagi prvega odstavka 63. 0 lena ZUS-1 to7 bo zavrnilo kot neutemeljeno.
-------------------------------
1Sodbe Vrhovnega sodi610 da RS X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2017, U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, U 3/2024 z dne 15. 4. 2024.
2Odlo0 b a Ustavnega sodi610 da RS, 1t. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019, 10. to0 dka obrazlo7 e v e, sklep Ustavnega sodi610 da RS Up-84/16 z dne 1. 7. 2017, 10. to0 dka obrazlo7 e v e, sodba Vrhovnega sodi610 da RS U 3/2024 z dne 15. 4. 2024, 12. to0 dka obrazlo7 e v e.
3U 2/2022 z dne 19. 5. 2022, to0 dka 21.
4Sodbe Vrhovnega sodi610 da U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, U 7/2021 z dne 25. 5. 2021 in U 2/2022 z dne 19. 5. 2022.
5Sodbe Vrhovnega sodi610 da X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2017, U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, U 9/2022 z dne 22. 11. 2022.
6Odlo0 b a Ustavnega sodi610 da Up-757/19 z dne 20. 2. 2020, 10. to0 dka obrazlo7 e v e in sodba Vrhovnega sodi610 da U3/2025 z dne 16. 4. 2025, 25. to0 dka obrazlo7 e v e.
7Sklep Ustavnega sodi610 da Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, to0 dka 10.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - 0 clen 130, 132 Zakon o sodnem svetu (2017) - 0 clen 36, 36/1, 36/5
Pridru7 eni dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodi610 e sprejelo vsebinsko enako stali610 e o procesnih oz. materialnopravnih vpra61anjih.