Jedro

Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), ki se smejo po zakonu uporabiti samo za poravnavo nekaterih stroškov vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini, je pravilen zaključek, da toženec ni izkazal, da bi bilo zatrjevano terjatev mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova njegovih dolžnih vplačil v rezervni sklad.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) ugodilo zahtevku za plačilo 350,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 292,44 EUR od 18. 2. 2020 in od 58,40 EUR od 27. 2. 2020 (I. točka izreka), (2) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 424,10 EUR in presežni del zahtevanih zamudnih obresti (II. točka izreka), (3) zavrnilo toženčev pobotni ugovor (III. točka izreka) in odločilo, da je tožnica dolžna tožencu plačati del stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi (IV. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper I., III. in IV. točko izreka navedene sodbe uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Glede na ugotovitev v sodbi, da toženčev dopis z dne 31. 7. 2019 dokazuje, da je pred odhodom v Nemčijo septembra 2018 zaprl ventil in ga do konca zatesnil s kleščami, je napačen in protisloven zaključek sodišča, da ni uspel dokazati, da zaradi zaprtih radiatorjev med 6. 9. 2018 in 1. 6. 2019 ni porabil toplote. Zaradi tega protislovja je podana bistvena kršitev določb postopka.

Zmotno je stališče, da toženčeva v pobot uveljavljena terjatev ne predstavlja nobene od obveznosti iz prvega odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Po 68. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so namreč etažni lastniki dolžni kriti stroške v zvezi s skupnimi deli stavbi v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži. Sama se je večkrat obrnila na tožnico kot upravnico stavbe, a se tožnica na te pozive ni odzvala. Ker so h kritju stroškov sanacije škode, ki je nastala v njegovem stanovanju zaradi napake strehe kot skupnem delu stavbe, zavezani vsi etažni lastniki, je jasno in logično, da je za ta vprašanja pristojna in zadolžena tožnica, ki je kot upravnica dolžna voditi in gospodariti s sredstvi rezervnega sklada. Zbrana sredstva so namenjena tudi nujnim vzdrževalnim delom, s katerimi bi bilo nerazumno odlašati in bi njihova neizvedba povzročila bistveno poslabšanje pogojev bivanja v posameznih delih stavbe. Sem sodi tudi sanacija toženčevega stanovanja.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ker je v sodbi navedeno, da zatesnitev ventila zaradi njegovih pomanjkljivosti ni zadoščala za preprečitev gretja radiatorja, je očitek o nasprotju v razlogih neutemeljen. Pravilna je ugotovitev, da zatrjevane toženčeve terjatve ni mogoče pobotati z njegovo obveznostjo vplačila v rezervni sklad.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek o protislovju v razlogih sodbe o porabi toplote. V sodbi ni navedeno le to, da je toženec dokazal, da je ventil na radiatorju pred odhodom v Nemčijo do konca zaprl in zatesnil s kleščami, ampak tudi, da to očitno in glede na napako ventila ni zadoščalo za preprečitev gretja radiatorja.

6. Neutemeljen je tudi očitek o zmotnosti zaključka, da terjatve, ki jo toženec uveljavlja v pobot, ni mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova vplačil v rezervni sklad.

7. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je toženčeva v pobot uveljavljena terjatev odškodninska in da se nanaša na povrnitev škode na stanovanju v njegovi lasti in ne na skupnih delih stavbe. Toženec je namreč zatrjeval, da mu je zaradi opustitve dolžnega ravnanja (pravočasne sanacije strehe) upravnika in ostalih etažnih lastnikov nastala škoda na stanovanju v njegovi lasti. Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), ki se smejo po zakonu uporabiti samo za poravnavo nekaterih stroškov vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini,1 je pravilen tudi zaključek, da toženec ni izkazal, da bi bilo zatrjevano terjatev mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova njegovih dolžnih vplačil v rezervni sklad.

8. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožnici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP). Ti znašajo 186,66 EUR, in sicer gre za strošek sestave odgovora na pritožbo (250 točk x 0,60 EUR), pavšalni znesek materialnih stroškov (5 točk x 0,60 EUR), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu in 299. členu Obligacijskega zakonika.

1 Prvi odstavek 44. člena SZ-1: Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad. Četrti odstavek 25. člena SZ-1: Posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe po tem zakonu so sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote.