Jedro

Vlada RS je dne 14. 5. 2020 sprejela in objavila Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS - COV-2, s katerim je na območju Republike Slovenije preklicala epidemijo (1. člen Odloka). Hkrati je v 3. členu določila, da z dnem uveljavitve Odloka preneha veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na območju Republike Slovenije. Vlada RS je torej prenehanje epidemije vezala na dan uveljavitve Odloka, pri čemer iz 4. člena Odloka izhaja, da le-ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bil Odlok objavljen 14. 5. 2020, to pomeni, da je začel veljati 15. 5. 2020, kar pomeni, da s 15. 5. 2020 ni bila več razglašena epidemija na območju Republike Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju tudi davčni organ) zavrnila zahtevo tožnice za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 26. 6. 2020 na portalu e-davki vložila izjavo o zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) v tretjem odstavku 34. člena določa, da so upravičenci iz prvega in drugega odstavka tega člena upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 EUR za mesec marec in 700 EUR za meseca april in maj 2020. V 35. členu ZIUZEOP je določeno, da upravičenec predloži izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu najkasneje do 31. 5. 2020. Na podlagi 20. člena ZIUZEOP ukrepi veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Če epidemija ni preklicana do 15. 5. 2020, se roki izteka ukrepov, ki so določeni do 31. 5. 2020, podaljšajo za 30 dni. Vlada RS je izdala Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok), ki je bil objavljen ter sprejet 14. 5. 2020, veljati je začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 15. 5. 2020, uporabljati pa se je začel 31. 5. 2020. Ker je bila epidemija preklicana do 15. 5. 2020, pogoji za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020 niso izpolnjeni.

2. Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnilo in pritrdilo razlogom prvostopenjskega organa za zavrnitev tožničine zahteve za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020. Preklic epidemije je bil sprejet in objavljen v uradnem listu dne 14. 5. 2020, veljati pa je začel dne 15. 5. 2020. Epidemija je bila torej preklicana do 15. 5. 2020, zato pogoji za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka niso izpolnjeni.

3. Tožnica izpodbija navedeno odločitev in v tožbi pojasnjuje, da z vladnim odlokom z dne 14. 5. 2020 epidemija ni bila preklicana do 15. 5. 2020, ker je odlok stopil v veljavo šele 15. 5. 2020, predvsem pa se je začel uporabljati šele 31. 5. 2020. Zato so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izplačilo tega prejemka tudi za mesec junij 2020. Kot je bilo podrobneje pojasnjeno v pobudi za začetek postopka za oceno ustavno in zakonitosti Odloka o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2, ki jo je na Ustavno sodišče vložil A. A., je bil odlok samo sprejet in objavljen 14. 5. 2020, veljati pa je začel šele 15. 5. 2020. Epidemija 15. 5. 2020 še ni bila preklicana, takrat je bilo šele napovedano, da je 31. 5. 2020 ne bo več. Vlada 14. 5. 2020 še ni mogla vedeti, ali bodo razmere 31. 5. 2020 res take, da bodo omogočale preklic epidemije. Do nepričakovanega sprejetja tega vladnega odloka ni prišlo na predlog epidemioloških služb in strokovnjakov, ampak izključno zato, da bi se vlada s tem izognila podaljšanju ekonomskih ugodnosti in olajšav za tiste, ki jih je epidemija prizadela. Kasneje je ugotovila, da je bilo to preuranjeno in je zato mnoge od teh ukrepov morala znova uveljaviti z dodatno zakonodajo, mesečnega temeljnega dohodka samozaposlenim pa ni zajela v dodatni zakonodaji. Ustavno sodišče se do navedenih argumentov ni opredelilo, ker je pobudo zavrglo. Odlok na Ustavnem sodišču ni bil razveljavljen ali odpravljen in še vedno velja, kaj pomenijo njegove določbe, pa je predmet odločanja v tem upravnem sporu. Sodišče naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev organa, da pogoji za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020 niso izpolnjeni. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da je bila epidemija preklicana do 15. 5. 2020, posledično so ukrepi, določeni z ZIUZEOP, med drugim izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, veljali le do 31. 5. 2020. 7. V 34. členu ZIUZEOP je določeno, da je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka oseba, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Za upravičenca do izredne pomoči se med drugim šteje samozaposleni, ki opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, mora upravičenec predložiti najpozneje do 31. 5. 2020 (peti odstavek 35. člena ZIUZEOP).

8. V 20. členu ZIUZEOP je določeno, da ukrepi iz tega dela zakona (_Začasni ukrepi_) veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, če ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek). V drugem odstavku 20. člena ZIUZEOP pa je določeno, da, v kolikor epidemija do 15. 5. 2020 ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni do 31. 5. 2020, podaljšajo za 30 dni.

9. Ker je bil tožničin zahtevek za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za junij 2020 zavrnjen iz razloga, ker je bila epidemija preklicana do 15. 5. 2020 in se zato roki izteka ukrepov niso podaljšali za 30 dni, je za presojo pravilnosti navedene odločitve davčnega organa treba ugotoviti, kdaj je prišlo do preklica epidemije.

10. Vlada RS je dne 14. 5. 2020 sprejela in objavila Odlok, s katerim je na območju Republike Slovenije preklicala epidemijo (1. člen Odloka). Hkrati je v 3. členu določila, da z dnem uveljavitve Odloka preneha veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na območju Republike Slovenije. Vlada RS je torej prenehanje epidemije vezala na dan uveljavitve Odloka, pri čemer iz 4. člena Odloka izhaja, da le-ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bil Odlok objavljen 14. 5. 2020, to pomeni, da je začel veljati 15. 5. 2020, kar pomeni, da s 15. 5. 2020 ni bila več razglašena epidemija na območju Republike Slovenije. V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na način štetja roka, sodišče še pojasnjuje, da je rok, postavljen Vladi v drugem odstavku 20. člena ZIUZEOP, določen kot absolutni rok, označen z zadnjim koledarskim dnem (_dies ad quem_), ko izteče, in ki ga je šteti za zadnji dan roka1. 11. Upoštevno pa ni niti sklicevanje tožeče stranke na določbo 4. člena Odloka o uporabi Odloka (od 31. 5. 2020). Za odločitev je namreč, z ozirom na besedilo drugega odstavka 20. člena ZIUZEOP, bistveno dejstvo preklica epidemije in ne uporaba oziroma začetek uporabe Odloka kot takšnega. Preklic pa je, kot že rečeno, odvisen od uveljavitve Odloka in s tem od začetka njegove veljavnosti. Ta pa je po izrecni določbi 4. člena Odloka nastopila naslednji dan po objavi v Uradnem listu in s tem še v roku za preklic iz drugega odstavka 20. člena zakona.

12. Epidemija je bila torej preklicana do 15. 5. 2020, posledično ugodnosti iz ZIUZEOP, ob upoštevanju drugega odstavka 20. člena ZIUZEOP, niso bile podaljšane še za 30 dni (torej še na mesec junij), država pa je samozaposlenim, ki so imeli škodo zaradi epidemije, za maj 2020 zadnjič izplačala temeljni dohodek in jih oprostila plačila prispevkov. V obravnavanem primeru je tožnica 26. 6. 2020 vložila izjavo o zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti in zahtevala izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020, vendar je pravica do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene z dnem 31. 5. 2020 prenehala, zato je tožena stranka po presoji sodišča postopala pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrnila.

13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno, temveč so sporna pravna vprašanja in naziranja (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Prim. Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, Ljubljana 2018, str. 198.