Jedro

Dolžnost založitve predujma bremeni stranko, ki je podala dokazni predlog s postavitvijo izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova podjemne pogodbe (gradnja za toženko) plačati 10.109,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2007 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.106,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka III izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Bistvena kršitev določb postopka je prvostopno sodišče storilo s tem, ker je nepravilno izvedlo (zavrnilo) dokaz z izvedencem gradbene stroke. Pri višini plačila ni upoštevalo že plačanega avansa ter je tudi nepravilno ugotovilo samo višino terjatve, s čemer je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno iz razloga, ker je pravni posel med tožečo stranko in toženo stranko prvostopno sodišče zmotno opredelilo kot podjemno pogodbo ne pa kot gradbene pogodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbenih izvajanj. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je pravni prednik tožeče stranke - Zidarstvo J.Z. s.p. (nadalje tožeča stranka) pri toženi stranki opravil nadzidavo stanovanjske hiše na podlagi predhodnega ustnega dogovora in ponudbe z dne 30. 6. 2006 (priloga A2). Tožeča stranka je dogovorjeno gradnjo opravila in toženi stranki izdala račun št. 21/07 z dne 2. 8. 2007 v višini 10.109,00 EUR. Toženka navedenega računa ni plačala. Med strankama je sporno, katera dela so bila opravljena (ali vsa dela po ponudbi ali tudi dodatna dela), obseg opravljenega dela in nabava gradbenega materiala. Tožena stranka se je tekom pravde tudi sklicevala na odgovornost za napake in s tem povezano znižanje plačila za gradnjo.

6. Prvostopno sodišče je dogovor med tožečo stranko in toženko pravilno pravno opredelilo kot podjemno pogodbo (pogodbo o delu), kot jo določa XI. poglavje Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Do takšnega pravilnega zaključka je prvostopno sodišče prišlo na podlagi vsebine ustnega dogovora pravdnih strank o gradnji ter na podlagi tega dogovora izstavljene ponudbe (priloga A2) ter same narave opravljenega dela (nadzidave že obstoječega objekta). Nasprotna pritožbena izvajanja, da je pravno razmerje med pravdnima strankama opredeliti kot gradbeno, ne pa podjemno pogodbo so neutemeljena. Tako pa tudi ni podan v pritožbi pavšalno ponovljen ugovor zastaranja terjatve, ker terjatev iz naslova obravnavane podjemne pogodbe zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (346. člen OZ).

7. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenca gradbene stroke mag. J.B. ter izpovedbe prič (Š.V., J.G., A.K., Š.S., B.R. in R.K., vsi delavci Zidarstva J.Z. s.p., ki so sodelovali pri gradnji) pravilno ugotovilo katera gradbena dela so bila opravljena po tožeči stranki, obseg teh del in tudi vrednost materiala, katerega je za gradnjo nabavila in plačala tožeča stranka. Obseg in vrednost nabavljenega materiala je prvostopno sodišče zraven že navedenih dokazov ugotovilo tudi na podlagi računa dobaviteljev (priloga A11 do A27 in B6 do B9). Na podlagi takih dokazov je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, upoštevaje že plačani avans v višini 2.800,00 EUR, da tožena stranka tožeči stranki iz naslova sporne gradnje (delo in nabavljeni material) dolguje še 10.109,00 EUR. Takšno ugotovitev prvostopno sodišče v točkah 19 do 26 razlogov izpodbijane sodbe podrobno, razumno in sklepčno obrazlaga in takšni presoji se pritožbeno sodišče lahko le pridružuje. Nasprotna pritožbena izvajanja, da ni pravilno ugotovljena vrednost opravljenega dela ter nabavljenega materiala ter da pri obračunu gradbenih del ni upoštevan že plačani avans, so neutemeljena.

8. Tožena stranka je tekom pravde uveljavljala znižanje plačila (640. člen OZ) zaradi napak pri gradnji (stvarne napake). Te je zatrjevala z napakami pri gradnji ostrešja ter temeljev oziroma postavitve stebrov. Prvostopno sodišče je ugovor tožene stranke v smeri zatrjevanih stvarnih napak v izpodbijani sodbi obširno presojalo ter presodilo, da tožena stranka kot naročnik gradbenih del ni pravočasno grajala zatrjevanih stvarnih napak in tudi od tožnika ni terjala odpravo teh napak. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče presodilo, da tožeča stranka iz navedenega razloga ne nosi odgovornosti za zatrjevane stvarne napake, tudi če bi te dejansko obstajale. Takšna presoja prvostopnega sodišča ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

9. Obseg in vrednost opravljenih gradbenih del ter obseg nabavljenega materiala za dogovorjeno sporno gradnjo je sodišče ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke mag. J.B.. Navedeni izvedenec je v pisnem izvedenskem mnenju odgovoril na vsa vprašanja sodišča ter v izvedenskem mnenju ugotovil obseg in vrednost sporne gradnje. Na tako izvedensko mnenje tožeča stranka ni imela pripomb, tožena stranka pa tudi ni dala posebnih pripomb o morebitni nepravilnosti ugotovitev izvedenca o obsegu in vrednosti sporne gradnje. Prvostopnemu sodišču pa je predlagala, da se izvedenca ustno zasliši na glavni obravnavi in to glede obstoja zatrjevanih stvarnih napak. Prvostopno sodišče je od tožene stranke zahtevalo založitev predujma za zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, tožena stranka pa predujma ni založila. Sodišče prve stopnje dokaza z izvedencem z zaslišanjem na glavni obravnavi ni opravilo iz razloga, ker tožena stranka ni zložila predujma za izvedbo dokaza in tudi iz razloga nepotrebnosti zaslišanja izvedenca v smeri obstoja stvarnih napak, ker obstoja le teh tožena stranka ni pravočasno grajala.

10. Pritožbeno sodišče nima pomisleka v odločitev prvostopnega sodišča, da je dokaz z izvedencem gradbene stroke glede ugotavljanja stvarnih napak nepotreben, ker obstoja le teh tožena stranka ni pravočasno grajala. To namreč pomeni, da tudi v primeru, v kolikor bi dejansko stvarne napake pri sporni gradnji obstajale, tožeča stranka (zidarstvo) zaradi nepravočasne graje le teh ne bi nosila odgovornosti za napake, kot to določa OZ v 5. oddelku XI. poglavja podjemne pogodbe. Iz navedenega razloga je izvedba dokaza z izvedencem v smeri obstoja stvarnih napak v predmetni zadevi nepotrebna.

11. Izhajajoč iz določbe prvega odstavka 153. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) ter pravil o dokazovanju z izvedenci, ustno zaslišanje izvedenca ni samostojen dokaz, temveč sestavni del dokazovanja z izvedencem. To pa pomeni, da stroškov predujma za zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi ni dolžna založiti nasprotna stranka, ki je imela pripombe na podano izvedensko mnenje. Dolžnost založitve predujma bremeni stranko, ki je podala dokazni predlog s postavitvijo izvedenca. V obravnavanem primeru pa tožena stranka ni imela posebnih pripomb na podano izvedensko mnenje, zahtevala je, da se izvedenca na glavni obravnavi ustno zasliši glede obstoja zatrjevanih stvarnih napak. S takšno zahtevo pa je tožena stranka dejansko uveljavljala dopolnitev izvedenskega mnenja o vprašanjih, ki niso bile predmet odredbe sodišča o postavitvi in nalogah izvedenca in o katerih izvedenec v podanem pisnem izvedenskem mnenju ni podajal izvida in mnenja. Dokazno breme za zatrjevane stvarne napake je na toženi stranki in prvostopno sodišče ima v obravnavanem primeru prav, da bi za zahtevano dopolnitev izvedenskega mnenja morala predložiti predujem tožena stranka. Navedeno dopolnitev izvedenskega mnenja namreč po vsebini predstavlja dokazni predlog za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke v smeri ugotavljanja obstoja stvarnih napak pri sporni gradnji. Ker predujem ni bil plačan je prvostopno sodišče tudi iz tega razloga (zraven že obrazloženega razloga nepotrebnosti dokaza z izvedencem) pravilno v skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP opustilo predlagani dokaz z izvedencem.

12. V sodni praksi je zavzeto stališče (VSRS sodba II Ips 414/2010), da primer, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je izvid in mnenje podal pisno, lahko pomeni zgolj kršitev pravil pravdnega postopka relativnega značaja, in to le v položaju, če je stranka podala pripombe, glede katerih bi bilo izvedenca treba zaslišati, ali če so te povzročile dvom v pravilnost in popolnost pisnega mnenja oziroma niso bile pavšalne, neobrazložene. Absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa strankina pravnorelevantna vprašanja in pripombe, ni. Potrebo po zaslišanju izvedenca, ki je svoje mnenje podal pisno, je nujno treba presojati, od primera do primera. V predmetni zadevi tožena stranka ni imela posebnih pripomb na izvid in mnenje izvedenca o opravljenem delu in porabljenem materialu za gradnjo in glede na take pripombe prvostopnemu sodišču ni očitati relativne bistvene kršitve določb postopka po določbi prvega odstavka 339. člena ZPP, ker ni ustno zaslišalo izvedenca na glavni obravnavi. Izvedbo dokaza z izvedencem glede ugotovitve obstoja stvarnih napak pa je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo iz razlogov, kot je že navedeno v točki 10 in 11 razlogov te sodbe in kot je pravilno presodilo tudi že prvostopno sodišče. 13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato sama krije svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza.