Jedro

Pristojnost okrožnega sodišča, ki opravlja stečajni postopek, ureja načelo atrakcije tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vendar samo v primeru, če je za odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.

Izrek

1. Za odločanje o ugotovitvi obstoja terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku v tolarski protivrednosti 1.886.442,80 SIT je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

2. Za odločanje o ugotovitvi obstoja terjatve tožnika v višini 303.771,00 SIT je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 25.7.1996 pri Okrajnem sodišču v Kranju vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prerekane terjatve v znesku 2.190.213,80 SIT. Terjatev v višini 1.886.442,80 SIT predstavlja tolarsko protivrednost 21.000 DEM in izvira iz obveznic, izdanih tožniku na podlagi 1. odstavka 26. člena in 29. člena Zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90 - ZVP). Vtoževani znesek se, po navedbah tožeče stranke, nanaša na razliko med v letu 1992 dejansko izplačanimi in v skladu s kolektivno pogodbo znižanimi mesečnimi osebnimi dohodki. Ugotovitev obstoja terjatve v znesku 303.771,00 SIT pa tožeča stranka uveljavlja iz naslova ob upokojitvi neizplačane odpravnine.

Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 4.9.1996, opr. št. P 389/96-2, izreklo za stvarno nepristojno, ker mora na podlagi 99. in 101. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95) v gospodarskih sporih, ki so v zvezi s prisilno poravnavo in stečajem, odločati okrožno sodišče. Zadevo je zato odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju.

Okrožno sodišče v Kranju pristojnosti ni sprejelo. V svojem dopisu z dne 29.10.1998, opr. št. I P 288/98 - pomotoma naslovljenemu na Višje sodišče v Ljubljani - je poudarilo, da izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahteva, iz delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki. Zato je za rešitev zadeve na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) podana stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti.

Predlog o stvarni pristojnosti delovnega in socialnega sodišča je utemeljen le v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev terjatve iz naslova odpravnine. Delavec ima po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list 31/90 - 11/93) ob upokojitvi pravico do odpravnine v višini določeni v tej kolektivni pogodbi ali kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma splošnem aktu. Ta pravica izvira neposredno iz delovnega razmerja. Zato je za odločanje o ugotovitvi obstoja uveljavljene premoženjske koristi tožnika na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju.

Tudi stečaj nad toženo stranko ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega in socialnega sodišča. Po določbi 5. točke 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih je res okrožno sodišče, ki opravlja stečajni postopke, pristojno za sojenje v vseh sporih, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom. Stečajno sodišče je namreč pristojno za vse spore med stečajnim postopkom ali zaradi njega, ne glede na vrednost spora ali lastnost stranke v postopku. Takšna pristojnost po atrakciji velja tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah vloženih po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (144. člen ZPPSL), vendar samo v primeru, če je za njih odločanje podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.

Tožnik opira svoj zahtevek na ugotovitev obveznosti v znesku 1.886.442,80 SIT iz izdanih mu obveznic. Izdaja le-teh je temeljila na določbi 1. odstavka 26. člena in 29. člena Zakona o vrednostnih papirjih in ima vse bistvene sestavine vrednostnega papirja iz 26. člena omenjenega zakona oziroma 235. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89 - ZOR). Z izdajo obveznic tožniku se je spremenila narava uveljavljene premoženjske pravice in s tem pravna podlaga za denarno terjatev iz delovnega razmerja.

V trenutku, ko mu je tožena stranka izročila vrednostni papir, je tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega razmerja. Po določbi 237. člena ZOR se je namreč spremenila v pravico iz vrednostnega papirja, torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnih razmerij. Za odločanje o takih sporih pa je po 99. oziroma 101. členu Zakona o sodiščih določena pristojnost sodišč splošne pristojnosti.

Tožeča stranka s tožbo sicer ne zahteva plačila navedene terjatve, temveč le ugotovitev, da terjatev v stečaju v prijavljeni višini obstoji. Tožba tožnika torej ni dajatvena, ampak na podlagi določbe 2. odstavka 187. člena ZPP v zvezi s 144. členom ZPPSL ugotovitvena z vsemi prej omenjenimi zakonitimi posledicami.

Glede na vrednost spornega predmeta bi bila po določbi 1. točke 2. odstavka 99. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZPP sicer po sistemu delne atrakcije podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Kranju. Ker pa je bil z določbo 5. točke 2. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih kot kasnejšim predpisom, ki razveljavlja prejšnjega, torej določbo 63. člena ZPP, uveden pri odločanju o sporih v zvezi s stečajnim in likvidacijskim postopkom princip popolne atrakcije, je podana glede tega dela tožbenega zahtevka stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju. Okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave ali likvidacijski postopek, je izključno pristojno tudi za vse spore v zvezi s temi postopki, torej tudi za tiste, ki bi sicer glede na vrednost sodili v pristojnost Okrajnega sodišča. Na podlagi določb 22. in 23. člena ZPP in določb 5. točke 2. odstavka 101. člena, 1. odstavka 114. člena Zakona o sodiščih ter 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo kot je razvidno iz izreka.

Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).