Jedro

Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Stranki postopka krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju N 287/2016 z dne 29. 9. 2016, sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 171/2018 z dne 8. 11. 2011 in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 146/2018 z dne 4. 3. 2019 spremenilo tako, da je otroka A. A., roj. ... (nadalje otrok) zaupalo v varstvo in vzgojo očetu B. B. (nadalje oče). Med otrokom in nasprotno udeleženko C. C. (nadalje mati) je določilo stike, ki potekajo tako, da je otrok skupaj s sestro Č. Č. od petka po šoli do nedelje do 18.00 ure pri materi, nato pa naslednji vikend oba pri očetu. Stike med šolskimi počitnicami otroka preživljata skupaj, izmenjaje polovico pri enem, polovico pri drugem staršu, za božične in novoletne praznike pa sta otroka po predhodnem dogovoru staršev polovico skupaj pri enem, polovico pa skupaj pri drugem staršu. Mati je za otroka dolžna plačevati mesečno preživnino v znesku 172,50 EUR (točka I, II in III prvostopnega izreka). Nadalje je prvostopno sodišče odločilo, da se otrok v šolskem letu 2025/2026 prepiše iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B. Odločitev glede predodelitve otroka in določitve stikov se prične izvrševati 24. 6. 2025, in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka V in VI prvostopnega izreka). V preostalem ostanejo že izdane sodne odločbe glede dodelitve otrok in določitve stikov ter plačila preživnine nespremenjene (točka VII prvostopnega izreka), v presežku pa se predlog predlagatelja zavrže oziroma zavrne (točka IV in VIII prvostopnega izreka).

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija mati otroka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno predodelilo otroka očetu. Prvostopno sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi šibkega strokovnega mnenja pristojnega CSD ter sodne izvedenke za socialno delo D. D., v dokazni postopek pa ni pritegnilo izvedenca klinične psihologije, kot je to predlagala mati otroka. CSD in izvedenka iz področja socialnega dela nimata zadostnega znanja s področja razvojne in klinične psihologije, na podlagi katerega bi se lahko presodilo, ali je otroka iz razloga, ker je v sedanjem adolescenčnem mladostniškem obdobju potrebno predodeliti od matere k očetu, ker otrok z vidika socializacije sedaj potrebuje bolj očeta kot mamo. Zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem klinične psihologije je dejansko stanje glede okoliščin za predodelitev otroka ostalo nepopolno ugotovljeno, kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo predlagatelj prereka pritožbena izvajanja in navaja, da je v navedenem sodnem postopku bil predlagan dokaz z izvedencem s področja klinične psihologije ali socialnega dela po obeh strankah postopka in nasprotna udeleženka tudi ni nasprotovala sklepu sodišča o postavitvi izvedenke iz področja socialnega dela. Šele po pridobitvi izvedenskega mnenja izvedenke s področja socialnega dela, s katerim se nasprotna udeleženka ni strinjala, je ta podala predlog za postavitev izvedenca klinične psihologije. Za izvedbo navedenega dokaza glede na procesno postopanje nasprotne udeleženke in izvedene dokaze v obravnavani zadevi, ni potrebe. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po določbi četrtega odstavka 138. člena Družinskega zakonika sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

6.Ni sporno, da je bil A.A. skupaj s sestro Č. Č., rojeno ..., s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju N 287/2016 z dne 29. 9. 2016 zaupan v varstvo in vzgojo materi. Prvostopno sodišče je pravilno na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke za področje socialnega dela D. D. ter strokovnega mnenja CSD razsodilo, da se otroka (sina A. A.) predodeli od matere k očetu. Mati ima zaradi rojstva še dveh otrok (ta ima z novim partnerjem) premalo časa za sina A. A., kar se pozna tudi na vedenjskih in šolskih rezultatih otroka (tako poročilo osnovne šole - priloga C 6). Zraven tega je otrok večkrat, tudi razpravljajočemu sodniku, jasno povedal, da v bodoče želi živeti pri očetu in nadaljevati šolanje v Osnovni šoli B. Odločitve o predodelitvi otroka od matere k očetu ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja s sklicevanjem, da bi prvostopno sodišče v dokazni postopek moralo pritegniti izvedenca klinične psihologije, ker strokovno mnenje CSD in izvedensko mnenje izvedenke s področja socialnega dela ne zadostujeta za presojo o predodelitvi otroka. Kot prvo mati - nasprotna udeleženka na naroku, na katerem je prvostopno sodišče sklenilo, da bo v postopek pritegnilo izvedenca s področja klinične psihologije oziroma področja socialnega dela, pripomb glede morebitne postavitve izvedenca s področja socialnega dela ni podala in je tako soglašala s postavitvijo navedenega izvedenca. Da pa bi moralo sodišče v dokazni postopek pritegniti še po materi predlaganega izvedenca klinične psihologije pa v obravnavanem primeru ni potrebe, ker že na podlagi navedenih strokovnih mnenj CSD in izvedenke s področja socialnega dela prepričljivo in argumentirano izhaja, da je v korist otroka, da se predodeli od matere k očetu. K temu je še enkrat za dodati, da je 12 letni fant tudi pred sodiščem povsem jasno povedal, da želi v bodoče živeti pri očetu. Odločitev o predodelitvi otroka od matere k očetu je tako v korist otroka. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8.Pritožnica s pritožbo ni uspela, predlagatelj pa z odgovorom na pritožbo ni odločilni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in zato stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 138/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.