Jedro

Pridobitelj stvari, na kateri ima tretji pravico do pridobivanja dela dobička, se ne more sklicevati na izostanek pogodb, razmerja z njim in mu njegovo pravico odklanjati; med njima nastane obligacijsko razmerje po določbah 210. člena ZOR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je kupna pogodba z dne 22.11.1994, ki jo je sklenil toženec z M. S. glede parc. št. 250/1, vl. št..., k.o..., pravno neučinkovita v obsegu, ki je potreben za poplačilo tožnikove terjatve v znesku 1.281.797,10 SIT, kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek, po katerem bi bil toženec dolžan plačati tožniku znesek 1.281.797,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov navedenega seštevka. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz vsebine revizijske trditvene podlage je mogoče ugotoviti, da revident izpodbija le odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku, ki se nanaša na plačilo zneska 1.281.797,10 SIT s pripadki. V tem obsegu izhaja iz ugotovitve, sprejete v izpodbijani sodbi, da je toženec vedel za tožnikovo pravico na peskolomu, ki mu ga je prodala M. S. Bil je torej nedobroveren glede obsega pravic, ki jih je M. S. lahko nanj prenesla. Tožnik je z M. S. namreč sklenil pogodbo, po kateri mu je ta kot lastnica peskoloma zagotovila, da bo imel pet let pravico do 1/2 izkupička za izkopani pesek. Takšna tožnikova pravica je po svoji naravi očitno podobna služnosti, ki ni bila vknjižena, vendar pa med pogodbenima strankama realizirana. Toženec je za to dobro vedel in je potemtakem - kot upravnik peskoloma - pridobil v tožnikovo škodo nekaj, do česar ni bil upravičen. M. S. namreč nanj ni mogla prenesti več pravic, kot jih je imela sama.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Revizija je bila dostavljena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Izvensodna poravnava, sklenjena med tožnikom in njegovo sestro M. S. dne 24.1.1994, zavzema v okviru ugotovljenih dejstev osrednje mesto. M. S. je postala lastnica spornega peskoloma, s tožnikom pa sta se dogovorila, da bosta dohodek od peskoloma delila vsak do 1/2. Na podlagi takšne poravnave sta nato še istega dne 24.1.1994 sklenila pogodbo s Krajevno skupnostjo S., s katero se je tudi Krajevna skupnost S. zavezala, da bo polovico dohodka od izkopanega peska izplačevala tožniku.

Opisano razmerje med M. S. in tožnikom ni prenehalo, niti ni bilo spremenjeno, to pa velja tudi za vlogo Krajevne skupnosti S. kot pogodbene stranke tristranske pogodbe z dne 24.1.1994. V navedenem obsegu je pomembna tudi dejanska ugotovitev, da je toženec kot tajnik krajevne skupnosti pridobil koncesijo za izkoriščanje peskoloma in da je ta dela opravljal že od 12.1.1994 dalje (točka I tristranske pogodbe z dne 24.1.1994).

Prej navedena dejstva so v izpodbijani sodbi v celoti upoštevana in ocenjena, vendar pa sta sodišči druge in prve stopnje glede vprašanja utemeljenosti tožnikove terjatve do toženca z zavrnitvijo tožbenega zahtevka zmotno uporabili materialno pravo. Tožnikova pravica do izkupička iz peskoloma, temelječa na poravnavi z dne 24.1.1994 in tristranski pogodbi iz istega dne, je namreč jasna in pregledna in ne glede na vprašanje dobre ali slabe vere toženca, ki ga postavlja revizija, pravno utemeljuje njegov zahtevek proti tožencu, ki ustvarja dohodek iz peskoloma, da mu - ne glede na kupoprodajno pogodbo z dne 22.11.1994 - izplačuje ustrezen del dohodka od izkopanega peska. Za navedeni dohodek je bil torej tožnik prikrajšan, toženec pa obogaten. Revizija ima v tem pogledu prav, ko zatrjuje, da M. S. na toženca ni mogla prenesti več pravic, kot jih je imela sama, ali drugače povedano: tožnikova upravičenja do participiranja pri izkupičku od izkopanega peska kljub prodaji peskoloma niso prenehala niti se niso zmanjšala.

Izpodbijana sodba torej zmotno meni, da med tožnikom in tožencem obligacijsko razmerje ni nastalo. Res je sicer, da med njima ni prišlo do pogodbenega razmerja, vendar pa obligacijsko razmerje med njima temelji na dejstvu, da je toženec od izkopanega peska pridobival del dohodka, do katerega ni upravičen in je zato pridobil premoženje, do katerega ima upravičenje tožnik. Zato je pravna podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka v določbah ZOR o neupravičeni pridobitvi (210. člen).

Revizijsko sodišče je ob opisani pravni razlagi reviziji ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V dosedanjem postopku je namreč zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka izostala ustrezna dejanska podlaga, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.