Jedro

V primeru pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze so spori glede otrok pridruženi pravdnemu postopku. V materialnem in procesnem smislu gre za en postopek, zaradi česar je tudi odvetnik upravičen do nagrade le za en postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki za izvedbo brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu opr. št. IV P 30/2012 priznal nagrado v višini 231,00 EUR in odločil, da se ta sredstva izplačajo na odvetnikov tam navedeni transakcijski račun. V obrazložitvi navaja, da je bila tožeča stranka z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Bpp 546/2011 z dne 11. 12. 2011 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. za pravno svetovanje in zastopanje v postopku zaradi razveze zakonske zveze ter oprostitve plačila stroškov postopka. Ugotavlja, da je tožeča stranka pravočasno priglasila stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki jih je opravila za upravičenko, vendar mu je stroške priznala v skladu z odvetniško tarifo (ZOdvT) in sicer nagrado za postopek v višini 89,70 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT v zvezi s členom 23 ZOdvT in 3. točko 15. člena ZOdvT), nagrado za narok v višini 82,80 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT v zvezi s členom 23 ZOdvT in 3. točko 15. člena ZOdvT), izdatek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % davek na dodano vrednost v višini 38,50 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT), skupaj 231,00 EUR.

Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke in v vloženi tožbi ugovarja da dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, prav tako niso bila upoštevana pravila postopka, saj tožena stranka ni odločila o presežku zahtevka. Razen tega v obrazložitvi sklepa materialno pravo, ki ga je tožena stranka uporabila ni dovolj natančno opredeljeno, saj je naveden samo 23. člen ZOdvT ne pa tudi odstavek tega člena. Opozarja, da se v zakonskih sporih v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZOdvT vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari, premoženja in dohodkov zakoncev. Zaradi navedenega je tožeča stranka vrednost spora upoštevala znesek 6.000,00 EUR. Da je tožeča stranka upravičena do nagrade za postopek ob upoštevanju navedene vrednosti spora je razvidno iz priložene fotokopije tožbe zaradi razveze zakonske zveze z dne 27. 2. 2012 in zapisnika o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu opr. št. IV P 30/2012 z dne 25. 9. 2012. Sicer pa oprava navedenih pravnih dejanj ni sporna. Sporna je samo vrednost predmeta od katere je tožena stranka obračunala nagrado in izdatke tožeči stranki ter podlaga za odmero teh stroškov. Glede na znesek, ki ga je tožena stranka priznala tožeči stranki domneva, da je tožena stranka pri ugotavljanju višine pripadajočih stroškov kot vrednost spora upoštevala vrednost 1.500,00 EUR očitno v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZOdvT, kar pa je v nasprotju z ZOdvT, saj drugi odstavek ureja vrednost spora iz razmerij med starši in otroki, medtem ko je v konkretni zadevi postopek tekel zaradi razveze zakonske zveze, kar je navedlo tudi pravdno sodišče na vabilu, na naroku in na izdatku poravnave.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi gre za odmero stroškov in nagrade odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči. Ni sporno, da je tožeča stranka na podlagi odločbe Bpp 546/2011 z dne 16. 12. 2011 upravičenki A.A. nudila brezplačno pravno pomoč v postopku razveze zakonske zveze, dodelitve v varstvo in vzgojo mladoletne hčere, ureditve stikov in določitve preživnine. Prav tako ni sporno, da ji je tožena stranka priznala stroške za sestavo tožbe po tar. št. 3100 ZOdvT, stroške za zastopanje na glavni obravnavi po tar. št. 3102, materialne stroške po tar. št. 6002 in 20 % DDV po tar. št. 6007, kar so vsa priglašena in opravljena dejanja. Zato tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno. Sporna pa je določitev vrednost predmeta po ZOdvT, od katere je odvisna višina nagrade in stroškov za priglašena in opravljena dejanja.

V 23. členu ZOdvT, na katerega se sklicujeta obe stranki, je v prvem odstavku določeno, da se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. Kot dohodek zakoncev se upošteva znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta ga oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade. Vrednost predmeta v teh sporih ne sme biti nižja od 1.500,00 EUR in ne višja od 500.000,00 EUR. V drugem odstavku 23. člena ZOdvT pa je določeno, da v sporih iz razmerij med starši in otroki vrednost predmeta znaša 1.500,00 EUR. Zakonski spori in spori iz razmerij med starši in otroki so opredeljeni v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Tako je v prvem odstavku 406. člena ZPP določeno, da so zakonski spori spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, v drugem odstavku pa da so spori iz razmerij med starši in otroki spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. V prvem odstavku 421. člen ZPP pa je določeno, da sodišče v sodbi, s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo, vnese tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. Zakon je torej uveljavil načelo oficialnosti, pri čemer se zahtevki iz zakonskih pravd kumulirajo z zahtevki za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih mladoletnih otrok ter za stike. V primeru pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze so tako spori glede otrok pridruženi pravdnemu postopku. V materialnem in procesnem smislu gre pri tem za en postopek, posledično pa je tudi odvetnik upravičen do nagrade le za en postopek. Takšno stališče je sodišče zavzelo že v več zadevah (II U 246/2009, II U 156/2010, I U 1125/2010, I U 1897/2011).

Ker gre za en postopek, je zato treba pri določitvi vrednosti spornega predmeta izhajati iz določbe drugega odstavka 23. člena ZOdvT, ki za spore iz razmerij med starši in otroki izrecno določa, da znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR, kolikor tudi sicer znaša najnižja vrednost predmeta v zakonskih sporih.

Glede na obrazloženo je tudi po presoji sodišča tožena stranka tožeči stranki odmerila nagrado v skladu z določbami ZOdvT. Prav tako je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je tožena stranka priznala stroške v višini kakor izhaja iz izreka sklepa, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odločba neobrazložena.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da tožena stranka ni posebej zavrnila zahtevka v presežnem delu, in da niti v obrazložitvi sklepa ni obrazložila zakaj ni priznala priglašenih stroškov v celoti. Predmet odločanja v obravnavani zadevi je odmera in plačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Odvetnik mora v napotnici navesti predvsem vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa mora stroške odmeriti v skladu s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini izračunani po odvetniški tarifi oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. O zahtevku za odmero in plačilo stroškov je tožena stranka odločila, odločila je o vseh priglašenih stroških, iz obrazložitve sklepa pa je tudi razvidno, zakaj je priznala stroške v višini, kakor izhaja iz izreka. Sodišče v postopku presoje zakonitosti in pravilnosti odločitve preverja ali je tožena stranka odmerila stroške v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in v primeru nepravilne odločitve tožbi ugodi, kar pomeni tudi, da je tožniku sodno varstvo zagotovljeno.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.