Jedro

Kazenska ovadba, vložena zoper obdolženca s strani nekdanje predsednice sodišča, zaradi daljšega preteka časa ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je zoper obtoženega A. A. vložilo obtožnico zaradi poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja po drugem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členu KZ-1 in kaznivega dejanja oviranja pravosodnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1. Obtoženi je na predobravnavnem naroku vložil predlog za izločitev dokazov, ki ga je predsednica senata s sklepom z dne 15. 9. 2023 zavrnila. Zoper sklep je obtoženec vložil pritožbo, pri čemer predlaga tudi »zamenjavo celotnega Višjega sodišča Koper«.

B.

2. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja je med drugim zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti).

3. Obtoženec predlaga prenos krajevne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, ki ga je sprejela predsednica senata sodišča prve stopnje, na drugo višje sodišče. Navaja, da obstajajo razlogi za izločitev vseh sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Kopru. Kot izhaja iz pojasnil višjega sodnika Aleša Arha, predsednika višjega sodišča v Kopru, pa tudi iz podatkov spisa, so obtoženčeve navedbe glede sodnice B. B. brezpredmetne, ker je slednja pokojna, sodnika Vitomir Bohinec in Mara Bristow (prej Turk) pa sta bila iz sojenja v predmetni zadevi že izločena. Izločitev Mateja Štrosa in Aleša Arha, preostalih dveh sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Kopru, obtoženec utemeljuje z navedbami, da sta se s predmetno zadevo v različnih fazah postopka že seznanila, zato je podan položaj iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. Ker pri vseh sodnikih kazenskega oddelka obstoji razlog za izločitev, po obtoženčevem stališču Višje sodišče v Kopru nima več kvoruma in v predmetni zadevi ne more odločati.

4. Navedbe niso utemeljene. Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že večkrat presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega pride zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To pomeni, da je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.1 Obtoženec ne navaja nobenih okoliščin, zakaj v predmetni zadevi ne bi mogli soditi (tudi) sodniki, ki so z letnim razporedom sodišča razporejeni na druge oddelke.

5. Neutemeljene so tudi navedbe, da je treba pristojnost prenesti, ker je Višje sodišče v Kopru v zadevi I K 64452/2012 obtoženca kazensko preganjalo. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Kopru I K 64452/2012 z dne 4. 11. 2014 izhaja, da je bil kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 zoper obtoženca ustavljen, ker je pred začetkom glavne obravnave takratna predsednica Višjega sodišča v Kopru Joža Velkaverh v svojem imenu in kot pooblaščena oseba državnega organa umaknila predlog za pregon. Vložitev predloga za pregon po vložnikovem stališču pomeni, da sodišče kot celota v odnosu do obtoženca ne more soditi nepristransko. S sklicevanjem na ravnanje vodstva Višjega sodišča, ki je predlog za pregon vložilo glede obtoženčevih ravnanj v letu 2011, obtoženec ne more uspeti. Zaradi časovnega razmaka, v katerem se je sestava Višjega sodišča v Kopru (vključno z njegovo predsednico) spremenila, videz pristranskosti sodišča namreč ni okrnjen.

C.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

1 Sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017, I Kr 10657/2015 (z dne 15. 1. 2019) in I Kr 24832/2018 ( z dne 25. 3. 2021).