Jedro

Glede na razloge izpodbijanih sodb ni pričakovati, da bi vprašanja, ki jih izpostavlja predlagatelj, v revizijskem postopku terjala odgovor.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, po kateri mora tožeči stranki plačati 16.932,12 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. V predlogu je tožena stranka izpostavila več vprašanj, glede katerih zatrjuje, da sodna praksa Vrhovnega sodišča ne obstaja, sodišče druge stopnje pa naj bi odločilo v nasprotju s sodno prakso višjih sodišč. Vprašanja so sledeča: na komu je dokazno breme za dokazovanje pogojev za uporabo 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali na delodajalcu; kakšna mora biti vsebina vzročne zveze, da se tožbenemu zahtevku po 87. členu ZZVZZ ugodi in ali za ugoditev zahtevku zadošča že hipotetična možnost nastanka posledice v primeru kršitev ukrepov varstva pri delu in drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi; ali je podana vzročna zveza, če neposrednega vzroka za nastanek poškodbe ni mogoče ugotoviti; kako na obstoj vzročne zveze vpliva okoliščina, da delavec sam prizna, da je bila nesreča njegova napaka oziroma kakšen pomen ima zmanjšana previdnost delavca pri opravljanju dela; kakšen pomen ima ugotovitev izvedenca, da opravljen izpit iz varstva pri delu ne bi preprečil nastanka konkretne delovne nesreče ob hkratni nepazljivosti in nezbranosti delavca, kot je sam priznal; ali ugotovitev, da delavec ni opravil preventivnega zdravstvenega pregleda, sama zase predstavlja vzrok za nastanek delovne nezgode; ali bi moralo biti izkazano, da delavec ni bil zdravstveno sposoben za opravljanje določenih del oziroma nalog in na kakšen način se to lahko pozneje ugotavlja.

3. Iz razlogov (predloženih) sodb sodišč druge in prve stopnje med drugim izhaja tudi, (1) da je do poškodbe delavca tožene stranke prišlo zaradi utrujenosti in nezbranosti pri delu, (2) da je delavec pred obravnavano nezgodo v štirinajstih dneh opravil kar 24 nadur, (3) medtem ko zakon dopušča 20 nadur na mesec, in (4) da je delovno nezgodo pripisati (pre)velikemu številu nadur, opravljenih pred obravnavano delovno nezgodo.

4. Glede na razloge izpodbijanih sodb, povzete v tretji točki obrazložitve, ni pričakovati, da bi vprašanja, ki jih izpostavlja predlagatelj, v revizijskem postopku terjala odgovor. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP, je moralo Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrniti (drugi odstavek 367. c člena ZPP).