Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Člani strokovnega telesa so pri potrjevanju preusmeritve na drugo področje pravilno upoštevali predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijav.
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva samostojno, v imenu in za račun univerze, kar pa ne velja za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, katere izvajanje temelji na Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Članice univerze na podlagi predmetne prijave tako ni mogoče šteti za prijaviteljico na javnem razpisu.
Tožba se zavrne.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Agencija) je s sklepom z dne 9. 10. 2013 zavrnila prijavo Univerze v Mariboru-sedaj prvotožeče stranke za kandidata za mentorja dr. A.A. (kandidat za mentorja) na Javni razpis mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2014 (Javni razpis). V svoji obrazložitvi se sklicuje na 21. člen Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Pravilnik o postopkih). Navaja, da se je kandidat za mentorja prijavil na področje 5.04 Ekonomija. Strokovno telo je na seji dne 5. 6. 2013 potrdilo prerazporeditev prijave za navedenega kandidata za mentorja iz družboslovja na tehniko na področje 2.10 Proizvodne tehnologije in sistemi. Predlog za prerazporeditev so skladno s 96. členom Pravilnika o postopkih podali člani Znanstvenih svetov ved (ZSV). Kandidat za mentorja ne izpolnjuje pogoja, določenega v 5. točki Javnega razpisa in sicer minimalne ocene, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35. člena Pravilnika o postopkih, določena v metodologiji ocenjevanja prijav za razpise z dne 18. 3. 2013. Kandidat za mentorja, ki je bil preusmerjen na področje 2.10 Proizvodne tehnologije in sistemi, je na dan zaključka Javnega razpisa dosegel skupaj 3,92 točk (A1 = 0,64, A2 = 2,92 in A4 = 0,36). Mejna vrednost za področje tehnike za A1+A2+A4 pa znaša 5,0 točk. Ker prijava prvotožeče stranke ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, je bilo treba njeno vlogo zavrniti.
Zoper uvodoma navedeni sklep je vložila pritožbo Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko-sedaj drugotožeča stranka.
Agencija je pritožbo drugotožeče stranke zoper sklep z dne 9. 10. 2013 zavrgla. V obrazložitvi navaja, da je direktor Agencije v skladu z 21. členom Pravilnika o postopkih dne 9. 10. 2013 imenoval komisijo za obravnavo pritožbe in je slednja ugotovila, da je iz prijavne vloge št. 6021 z dne 9. 10. 2013 razvidno, da je prijavitelj predmetne prijave Univerza v Mariboru in ne njena članica. Pritožnik ni prijavitelj mentorja in posledično ni upravičen za vložitev pritožbe.
Tožnika vlagata obširno tožbo zoper sklep Agencije z dne 9. 10. 2013 in zoper sklep Agencije z dne 25. 11. 2013. Kot izpodbojne razloge zoper sklep z dne 9. 10. 2013 navajata, da Fakulteta za logistiko izvaja pedagoški in znanstveno-raziskovalni proces kot interdisciplinarno vedo po sistematiki razpisnih pogojev na področju družboslovja. Dr. A.A. je skladno z vsemi referencami vključen na področju logistike, ki je interdisciplinarne narave. Kandidat za mentorja 50 % svojih pedagoških in znanstveno-raziskovalnih delovnih obveznosti izvršuje na Fakulteti za logistiko. To dejstvo pa formalno preprečuje prerazporeditev kandidata na drugo področje. Upoštevati je torej treba interdisciplinarni značaj Fakultete za logistiko in pravno-formalno registracijo Fakultete za logistiko, ki je registrirana na področju družboslovja. Pri izpodbijanem sklepu ni bilo upoštevano, da je potrebno področje logistike obravnavati kot specifično področje ter ob tem dejstvu glede na njegovo interdisciplinarnost, kandidata presojati po kriterijih družboslovja, kamor je razvrščena njegova RO - prijaviteljica oziroma drugotožeča stranka.
Kot izpodbojne razloge zoper sklep z dne 25. 11. 2013 pa tožnika navajata, da navedena odločitev pritožbenega organa pomeni kršitev temeljnih ustavnih pravic, tj. pravice do pritožbe in do obravnave zadeve, kar posledično pomeni kršitev po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Prijavna vloga je bila formalno vložena s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za logistiko, ki je registrirana kot članica Univerze v Mariboru, enako tudi pritožba. Članice univerze nastopajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa Akt o ustanovitvi univerze in Statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih pa članice univerze lahko nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, v skladu s Statutom. Prijavo je vložila prijaviteljica kot članica UM, kar je skladno z vsemi predpisi, posebej še z zakonom, ki ureja status članice in njeno subjektiviteto. Navedeno prijavo je tudi podpisal zakoniti zastopnik - dekan, ki nima nobene omejitve, razen omejitev iz naslova razpolaganja z nepremičninami, kar pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Sklicujeta se na 10. člen Zakona o visokem šolstvu (ZVis) ter na konkretizacijo teh zakonskih določb v Statutu UM, določbo 19. člena Statuta v povezavi s 23. členom Statuta. Podpisnika in vlagatelja prijave in pritožbe sta isti subjekt. Tožena stranka je s tem, da je prijaviteljici odrekla aktivno legitimacijo, kršila pravico do avtonomnosti Univerze in drugih visokih šol po 58. členu in po 59. in 25. členu Ustave RS. Glede na navedeno tožnika sodišču predlagata, da po izvedenih dokazih tožbi tožnikov ugodi in oba izpodbijana sklepa odpravi iz razlogov ničnosti oziroma oba izpodbijana sklepa odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek oziroma ugodi tožbi prvotožeče stranke in odpravi slep Agencije z dne 25. 11. 2013 in vrne Agenciji v ponovni postopek.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in prereka navedbe tožeče stranke. Navaja, da gre v postopku predmetnega javnega razpisa za drugo javnopravno stvar, za katero se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja smiselno. Temeljni predpis, ki ureja pravila postopanja pri razpisih za sofinanciranje raziskovalnega dela, kamor sodi predmetni Javni razpis, je Pravilnik o postopkih, ki je bil sprejet na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD). Prijavitelj na javni razpis je v skladu s 94. členom Pravilnika o postopkih in v skladu z Javnim razpisom raziskovalna organizacija (RO), ki je vpisana v evidenco RO pri toženi stranki. Iz uradne evidence zbirke podatkov, ki jo tožena stranka vodi na podlagi 25. člena ZRRD, izhaja, da so kot raziskovalne organizacije vpisane posamezne univerze. V okviru univerze kot raziskovalne organizacije so v evidenci navedene tudi članice univerze, vendar ne kot raziskovalne organizacije, temveč kot izvajalke posamezne raziskovalne dejavnosti. Pravice, obveznosti in odgovornosti Univerze v Mariboru (UM) in njenih članic ureja Odlok o preoblikovanju UM in Statut UM. Sklicuje se na določbe 16. člena Odloka in 14. člena Statuta, katerih vsebino tudi povzema. Ne drži trditev tožeče stranke, da članice Univerze v Mariboru nastopajo v pravnem prometu samostojno, v imenu in za račun univerze ter da članice univerze pri izvajanju te dejavnosti zastopa dekan samostojno in brez omejitev. Navedeno namreč velja le za dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva. Vendar pa Javni razpis sodi v okvir izvajanja in pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti, katere podlaga je nacionalni program, t.j. Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in ne nacionalni program visokega šolstva. Tudi ne drži navedba tožeče stranke, da je prijavno vlogo podpisal dekan Fakultete za logistiko, saj je iz vloge razvidno, da jo je podpisala prorektorica za znanstveno raziskovalno dejavnost UM, ki je pooblaščena za zastopanje univerze in ne njene članice. Fakulteta za logistiko UM pa je v prijavni vlogi navedena kot izvajalka predmetne raziskovalne dejavnosti. Pritožba UM, Fakultete za logistiko, je bila zavržena z utemeljitvijo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba. To pomeni, da je organ druge stopnje zavrgel pritožbo zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev in se ni spuščal v vsebinsko presojo pritožbenih navedb.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje sklep Agencije z dne 9. 10. 2013 o zavrnitvi prijave prvotožeče stranke za kandidata za mentorja na Javni razpis in sklep Agencije z dne 25. 11. 2013 o zavrženju pritožbe drugotožeče stranke zoper sklep o zavrnitvi prijave prvotožeče stranke na Javni razpis.
S prvoizpodbijanim sklepom je tožena stranka prijavo prvotožeče stranke na Javni razpis zavrnila. Prijavo je zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogojev kandidata za mentorja, določenih v 5. točki Javnega razpisa in sicer zaradi neizpolnjevanja ocene, določene v metodologiji ocenjevanja. Med strankama je torej sporno, ali prijava prvotožeče stranke izpolnjuje vse razpisne pogoje.
Pogoje za izbor kandidatov za mentorja določa Javni razpis v 5. točki. V navedeni točki je določeno, da mora kandidat za mentorja, poleg drugih pogojev, izpolnjevati minimalno oceno, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35. člena Pravilnika o postopkih določena v metodologiji ocenjevanja. V navedeni točki je določeno tudi, da mora kandidat za mentorja na podlagi pete alineje 95. člena Pravilnika o postopkih izpolnjevati minimalno oceno na podlagi kvantitativnih ocen, ki znaša za področje tehnike za A1 + A2 + A4 5,0 točk. Določeno je tudi, da mora kandidat za mentorja kandidirati znotraj primarnega področja, v katerem sodeluje. Prijave za mentorje pregleda član ZSV, ki je zadolžen za področje prijave in ki v primeru kandidature za neustrezno področje predlaga prerazporeditev na drugo ustrezno področje. Če se član ZSV iz področja, na katerega je predlagana prerazporeditev, s predlogom strinja, agencija predlog posreduje občasnemu strokovnemu telesu v odločitev.
Upoštevaje navedene določbe Javnega razpisa sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke, da prijava prvotožeče stranke ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, pravilna. Pravilnost njene odločitve podatki v spisu potrjujejo. Iz podatkov v spisih izhaja, da se je kandidat za mentorja prijavil na področje družboslovja. Člani ZSV za družboslovje so se strinjali, da se navedenega kandidata za mentorja s prijavljenega področja družboslovja 5.04 prerazporedi na področje Tehnika 2.10 Proizvodne tehnologije in sistemi. Zato je Agencija predlog prerazporeditve kandidata za mentorja posredovala strokovnemu telesu v odločitev. Strokovno telo Agencije je na svoji 1. seji za ocenjevanje mentorjev mladih raziskovalcev dne 5. 6. 2013 s strani članov ZSV predlagano preusmeritev med vedami za navedenega kandidata za mentorja sprejelo. Pri tem so člani strokovnega telesa, skladno s 96. členom Pravilnika o postopkih, pri potrjevanju preusmeritve upoštevali predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijav. Na podlagi potrjene preusmeritve za kandidata za mentorja je tožena stranka ob ugotovitvi, da kandidat za mentorja na dan zaključka Javnega razpisa ni izpolnjeval minimalne ocene, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35. člena Pravilnika o postopkih določena v metodologiji ocenjevanja, saj je po kriteriju A1+A2+A4 dosegel skupaj 3,92 točk, mejna vrednost za področje tehnike za A1+A2+A4 pa znaša 5,0 točk, sprejela svojo odločitev. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore, da kandidat za mentorja 50 % svojih pedagoških in znanstveno-raziskovalnih delovnih obveznosti izvršuje na Fakulteti za logistiko, ki je registrirana na področju družboslovja in da kandidat deluje na področju logistike, ki je interdisciplinarna veda, zaradi česar ga ni mogoče prerezporejati, zavrača kot neutemeljene.
Z drugoizpodbijanim sklepom je tožena stranka pritožbo drugotožeče stranke zavrgla. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno štela, da je pritožbo zoper sklep z dne 9. 10. 2013 vložila neupravičena oseba.
V tretjem odstavku 10. člena ZViS je določeno, da članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, kot jih določa Akt o ustanovitvi Univerze in Statut. V skladu s 16 členom Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Odlok) univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da lahko članice univerze nastopajo v pravnem prometu tudi v svojem imenu in za svoj račun. Enako določbo vsebuje 14. člen Statuta UM, ki določa, da lahko članice univerze opravljajo dejavnosti iz tega člena, med drugim, raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki ne sodi v nacionalni program. Po 19. členu Statuta UM članice nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze.
Predmetni javni razpis je bil razpisan na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) in na podlagi Pravilnika o postopkih. Podlaga za izvajanje teh dejavnosti po določbah ZRRD pa ni nacionalni program visokega šolstva, temveč Raziskovalna in razvojna strategija Slovenije. V 94. členu Pravilnika o postopkih pa je določeno, da se na razpis lahko prijavijo raziskovalne organizacije (RO), ki so vpisane v evidenco RO pri agenciji in imajo statusno obliko zavoda. Enako določbo vsebuje Javni razpis v 3. točki.
Ob upoštevanju zgoraj navedenih določb se sodišče strinja s toženo stranko, da članice univerze nastopajo v pravnem prometu samostojno, v imenu in za račun univerze, pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, ne pa tudi pri izvajanju raziskovalne in razvojne dejavnosti, katere izvajanje temelji na Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Sodišče lahko sledi tudi utemeljitvi tožene stranke, da drugotožeče stranke, na podlagi predmetne prijave, v kateri je drugotožeča stranka navedena kot izvajalka usposabljanja (raziskovalne dejavnosti), v skladu z določbami Pravilnika o postopkih in Javnega razpisa, ni mogoče šteti kot RO in zato tudi ne kot prijaviteljice na razpis. Zato je po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da se pritožba drugotožeče stranke zavrže, ker pritožbe ni vložila upravičena oseba, pravilna. Sodišče zato vse tožbene ugovore v zvezi z odrekom aktivne legitimacije drugotožeči stranki zavrača kot neutemeljene.
Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnikov na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je odločilo na seji senata, ker v tožbi predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
Ker sta tožnika v tožbi zatrjevala tudi, da jima je bilo z izpodbijanim aktom tožene stranke poseženo v ustavne pravice, je sodišče ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, kot neutemeljen zavrnilo tudi navedeni tožbeni ugovor.