17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1625/2001 z dne 14. 11. 2002 v zvezi z sodbo Okrajnega sodišča v Velenju št. P 304/98 z dne 9. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v 1. in 3. točki izreka ohranilo v veljavi več sklepov o izvršbi, izdanih na podlagi verodostojne listine, s katerimi je bilo pritožniku naloženo plačilo različnih zneskov Komunalnemu podjetju Velenje. Višje sodišče je sodbo potrdilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč. Zatrjuje kršitve 14, 22. in 23. člena Ustave. Analizira sodbo Višjega sodišča in predstavlja svoje videnje in razlago posameznih dejanskih in pravnih vprašanj.

Meni, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo vseh zakonov in podzakonskih aktov, da je predpise različno razlagalo, da je posamezna dejstva zamolčalo, spregledalo ali spremenilo in da je spreminjalo njegove izjave. Glede na to izraža tudi dvom v neodvisnost in nepristranskost sodišča.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Z večino navedb nasprotuje le pravilnosti uporabe materialnega prava in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Določba 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih izraz načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, namreč določa ustavna procesna jamstva, kršitve ustavnih procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev po vsebini napačna.

4.Z vidika morebitne kršitve ustavnih pravic bi bil lahko pomemben očitek, da sta sodišči v korist nasprotne stranke "benevolentno tolmačili predpise, spreminjali pritožnikove izjave, v postopku upoštevali krive listine in v istem postopku različno tolmačili isti pravni akt ", s čimer naj bi bila pritožniku kršena pravica, da v sporu odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Ustava v prvem odstavku 23. člena med drugim res zagotavlja tudi pravico do nepristranskega sojenja, iz 22. člena Ustave pa izhaja zahteva, da sodišče vodi postopek tako, da je zadoščeno zahtevi po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank. Vendar pritožnikov očitek ni utemeljen. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume in razlaga drugače od sodišča, ki je v sporu odločilo v korist ene stranke, namreč še ne pomeni, da je sodišče odločalo pristransko.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger