Jedro

V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Materialna škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.

Začasna odredba je bila predlagana, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela tožnikov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi toženi stranki prepovedalo onemogočati uporabo kletnih prostorov v hiši P. v korist tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje tako, da tožniku nemudoma izroči ključ kletnega prostora „prešnica“, vrne stvari, ki jih je iz „prešnice“ odstranil. Toženi stranki naj tudi prepove, da bi v bodoče preprečevala uporabo kletnih prostorov in ji zagrozi z izrekom denarne kazni (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi povrne stroške v zvezi z začasno odredbo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in dovoli izdajo začasne odredbe. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poudarja, da je zaradi ravnanja tožencev utrpel škodo, ker ni mogel potrgati grozdja in ga predelati v vino. Toženci so mu onemogočili dostop do prešnice in iz nje odstranili stroje, opremo in orodje, ki so sedaj na prostem in tako neuporabni za predelavo. Ti stroji in orodje so nezavarovani, podvrženi rjavenju in koroziranju. To, da so pokriti s polivinilastjo folijo, še ne pomeni, da so zavarovani pred propadanjem, kot to zaključuje sodišče. Ne gre za adekvatno, temveč za provizorično zaščito. Sklepanje sodišča, da bi tožnik lahko pobral grozdje in ga predelal ter pospravil orodje in opremo, je neživljenjsko. Tožnik na zemljišču okoli hiše, ki je v lasti tožencev, nima služnostne pravice, zato ga ne more koristiti za predelavo grozdja. Sodišče niti ne pove, kam naj tožnik spravi vino, če nima vstopa do kletnih prostorov. Odločitev sodišča ne temelji na relevantnih dejstvih in je preuranjena, sklep pa tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 239. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba je bila vročena tožencem, ki so nanjo odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen in pavšalen je pritožbeni očitek, da je sklep obremenjen s kršitvami iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, kršitve iz 15. točke navedene zakonske določbe (t. i. protispisnosti) pa pritožnik vsebinsko ne zatrjuje.

6. Tožnik je predlagal začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve. V skladu z 272. členom ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže verjetnost obstoja terjatve in enega od nadaljnih pogojev, določenih v drugem odstavku istega člena. Eden od pogojev oziroma razlogov za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik utemeljeval predlog za začasno odredbo, je nevarnost nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnik verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode ni izkazal. V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe (7 in 212. člen ZPP, izrecno tudi 272. člen ZIZ). Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, pa iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja, da bi bilo zatrjevano škodo težko nadomestiti. Tožnik je v predlogu navajal, da zaradi ravnanja tožencev ne more spraviti in predeleti grozdja. Začasna odredba je zato potrebna, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela njegov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal. Iz njegovih trditev izhaja le, da mu grozi materialna škoda, takšna škoda pa sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da pogoj težko nadomestljive škode, s katerim je tožnik utemeljeval svoj predlog, ne obstoji. Pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča napačna in preuranjena ter brez podlage v relevantnih dejstvih, je torej neutemeljen.

8. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da so stroji in oprema na prostem neustrezno zavarovani ter da ne more pridelati in spraviti grozdja in vina. Tudi če bi se takšna zatrjevana dejstva izkazala za verjetna, bi bil predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja ustrezne trditvene podlage neutemeljen. Pritožbena izvajanja v zvezi s šikaniranjem in nagajanjem tožencev, pa za odločitev niso relevantna.

9. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan svoje pritožbene stroške nositi sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker v postopku s pritožbo zoper sklep o začasni odredbi odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, stroški odgovora na pritožbo niso potrebni in jih morajo toženci kriti sami (366. člen ZPP v zvezi z 155. členom ZPP)