Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pomeni bistvene kršitve ZDR, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 11. 2008, reintegracijski ter reparacijski zahtevek ter povračilo stroškov postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik utemeljeval svojo trditev, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita na okoliščinah, da tožena stranka ni iskala zaposlitve zanj, da je najavo namere odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala skupaj z odpovedjo, da je v istem obdobju drugim delavcem nudila nadaljevanje dela na drugem delovnem mestu, da je na novo zaposlila tri delavce, da je tožena stranka v istem obdobju sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega dela in jih po poteku spreminjala iz določenega v nedoločen čas, da je zaposlovala študente preko servisa in nato z njimi sklepala pogodbe o zaposlitvi in da je v istem obdobju zaposlovala pripravnike. Vse navedeno je potrdila sama tožena stranka v odgovoru na tožbo in z izpovedbo direktorja, kar jasno kaže, da se je želela tožnika „znebiti“. Od spremembe Pravilnika o organizaciji družbe in sistemizaciji vrste del dne 12. 11. 2008 do najave odpovedi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi so potekli štirje delovni dnevi, 21. 11. 2009 pa sta najmanj dva delavca podpisala novi pogodbi o zaposlitvi. Glede teh dveh delavcev, je nesprejemljiva obrazložitev sodišča, da je šlo za delavca, ki sta pri toženi stranki zaposlena od leta 2003 in 2005, prezrto pa je ostalo, da je tožnik zaposlen od 1996 in ima višjo izobrazbo od obeh in tudi več delovnih izkušenj. Meni, da ni resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejem pravilnika s spremembo opisov del in nalog za posamezna delovna mesta in sprememba plačnega sistema. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do nobene od navedb tožnika glede kršitev ZDR pri postopku odpovedi ter glede resnosti in utemeljenosti razlogov.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Zavrača trditve tožnika v pritožbi kot neresnične in neutemeljene. Ne dvomi, da bi bilo tožnika, glede na njegovo izobrazbo, mogoče usposobiti za drugo delo, vendar je tožena stranka ocenila, da to ne bi bilo ekonomsko smiselno. Sklepanje novih pogodb s P. in Č. je bilo izključno posledica določil ZDR in sprememb v organizaciji družbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Po določbi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za odpoved. V skladu z določbo 1. odstavka 82. člena ZDR je dolžan delodajalec, če redno odpove pogodbo o zaposlitvi, dokazati utemeljen razlog odpovedi. V določbi 1. odstavka 88. člena ZDR so opredeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki se nanašajo na trajno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če so takšni razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, kot to določa 2. odstavek 88. člena ZDR. Poleg tega mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi preveriti, če je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, kot to določa 3. odstavek 88. člena ZDR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po pravilno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Kot razlog je v odpovedi in obvestilu o nameravani odpovedi zapisala občutno zmanjšanje obsega naročil, posledično reorganizacija in racionalizacija poslovanja ter sprejem nove sistemizacije in organizacije. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožena stranka dejansko izvedla organizacijsko spremembo tako, da je ukinila delovna mesta in uvedla vrsto del. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedbe direktorja tožene stranke, da je bila podlaga za reorganizacijo v ekonomskih razlogih (upad naročil), zato je bilo potrebno zmanjšati število delavcev. Zmanjšanje števila izvajalcev na določenem delovnem mestu oziroma drugačna organizacija dela je organizacijski razlog, povezan z ekonomskim. Tak razlog je podan, tudi če naloge delovnega mesta še obstajajo in so prerazporejene na druge delavce ali pa na manjše število izvajalcev, ali pa se delo opravlja na drugačen način. Tožena stranka je imela pravico organizirati delo tako, da bodo stroški čim manjši. Po določbi 4. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pisno obvestiti delavca o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga. Dejstvo, da je tožena stranka tožnika istočasno obvestila o nameravani odpovedi in tudi že podala odpoved iz poslovnih razlogov, ne pomeni bistvene kršitve ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi katere bi bila že sama odpoved iz tega razloga nezakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka preverila možnost zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma možnost dokvalifikacije za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalifikacije za drugo delo. Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka ni imela drugega dela, na katerem bi bilo možno zaposliti tožnika, dodatno usposabljanje pa bi trajalo nekaj mesecev, pa še to za delo na delovnih področjih, kjer je bil že dovolj ustrezno usposobljenih delavcev. Ni njegova obveznost, da delavcu omogoči prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, če bi bila dokvalifikacija povezana z nesorazmernimi stroški ali če bi trajala dalj časa. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je tožena stranka zaposlovala študente in pripravnike ter da je z drugimi delavci sklepala nove pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima pravico, da zaposluje delavce, ki jih potrebuje. ZDR delodajalcu nalaga le dolžnost, da preveri možnost zaposlitve delavca, katerega delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno, pod spremenjenimi pogoji. Kar pa ne pomeni, da delodajalec ne sme zaposlovati novih delavcev z drugačno kvalifikacijo, kot jo ima odpuščeni delavec.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo. Posledično je utemeljeno zavrnilo tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.