Jedro

S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2014 in št. ... z dne 23. 4. 2014 (I. tč. izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela na drugem, psihofizično lahkem delovnem mestu, pretežno sede, ki ne zahteva zahtevnejšega usposabljanja, kjer bo dvigovala bremena do največ 5 kg, brez sklanjanja, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 14. 4. 2014 dalje (II. tč. izreka). Izreklo je, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožničin zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

V laični vlogi navaja le, da ni jasno, kako lahko tožena stranka prereka njene navedbe, saj ni strokovno podkovana in zato ni kompetentna za negiranje njenih razlag. Spoštuje mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja in je prepričana, da je tudi dr. A.A. jasno, da bi v primeru slabšanja zdravstvenega stanja prišlo do hudih zapletov in lahko celo smrti. Seznanjena naj bi bila, da lahko nadaljnje delo ogrozi njeno življenje. Če je v interesu sodišča, da se ji zdravstveno stanje poslabša, potem naj bo tako, kot je, sicer pa ga naproša, da se ji postavi v bran in ugotovi I. kategorijo invalidnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Izdana je ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. v zvezi z 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena s prepričljivim dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 1. alineji 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-2). V skladu z definicijo invalidnosti iz 1. odst. 63. člena je I. kategorija invalidnosti iz 1. alineje 2. odst. istega člena podana le, če zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali ni zmožen opravljati svojega poklica, ker nima več preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru zagotovo ni podano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. V pisnem sodnem izvedenskem mnenju Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti Univerze v C. z dne 12. 4. 2014 (l. št. 26 do 34), ki sta ga podala specialista medicine dela, prometa in športa ter oftalmologije in izpovedi prof. dr. A.A. na glavni obravnavi 5. 7. 2016 (l. št. 51 in 52 ) je strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je pri tožnici do 10. 10. 2014 še izkazana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo z določenimi stvarnimi omejitvami in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Zaradi ščitnične orbitopatije in hiperfunkcije ščitnične žleze, ki povzroča funkcionalne motnje monokularnega in binokularnega vida ter nestabilnost orbite, je v postopku zdravljenja z radiojodom in Medrolom prišlo do postopnega izboljšanja aktivnosti ščitnične orbiopatije. V funkcijskem statusu je bila ob osebnem pregledu pri sodno izvedenskem organu ugotovljena blaga, neaktivna ščitnična orbitopatija. Zato tudi po njegovi oceni tožnica sicer več ni zmožna za delo čistilke II, temveč le še za psihofizično lahko, pretežno sedeče delo, ki ne zahteva zahtevnejšega usposabljanja, kjer je potrebno dvigovanje bremen do največ 5 kg, brez sklanjanja s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno.

Na podlagi celotne razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda namreč sodno medicinska izvedenca prepričljivo ugotavljata, da je orbitopatija zaradi težav s ščitnico pri tožnici blago do srednje izražena, trenutno neaktivna, ne povzroča motenj monokularnega in binokularnega vida ter da je stanje stabilno. S sodnim izvedenstvom je tako le še dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo.

7. Zaradi potrebnih dodatnih vsebinskih razbremenitev je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta utemeljeno odpravilo, tožnico enako kot v predsodnem postopku zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 14. 4. 2014 dalje zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s stvarnimi in časovnimi razbremenitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Hkrati je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pravico do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnilo.

8. Preostale pritožničine navedbe, od tega da naj tožena stranka ne bi bila strokovno kompetentna za prerekanje njenih navedb(3) , do insinuacije, oz. namigovanja o interesu sodišča, da se ji zdravstveno stanje slabša, ker je ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti, so pravno in dejansko povsem zmotne in zato nesprejemljive. Torej niso takšne, da bi pogojevale drugačno odločitev od izpodbijane.

9. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je v skladu s 353. členom ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

(3) Zavod za pokojninsko in invalidko zavarovanje Slovenije je po splošni določbi 9. člena ZPIZ-2 zakonsko pooblaščen nosilec in izvajalec obveznega invalidskega zavarovanja in zato v povezavi z mnenji svojih invalidskih komisij (181. člen ZPIZ-2) še kako strokovno kompetenten za prerekanje ne samo dejanskih, temveč tudi pravnih navedb tožnikov/ic v sodnosocialnih sporih.