Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Tožnica je zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več nepremičnin oziroma terjatev na povečanje njihove vrednosti zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanje, denarna sredstva na toženčevih bančnih računih in več motornih vozil oziroma kupnin, doseženih z njihovo prodajo, ter ugotovitev njenega deleža na skupnem premoženju. Toženec je z nasprotno tožbo zahteval ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo denarna sredstva na tožničinih bančnih računih. Predlog za dopustitev revizije se nanaša na odločitev sodišč prve in druge stopnje o nepremičnini z ID znakom parcela ... oziroma o terjatvi iz naslova povečanja vrednosti te nepremičnine zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanjo, o terjatvi iz naslova povečanja vrednosti nepremičnin z ID znakoma parcela ... in parcela ... zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanju, o sredstvih na toženčevih bančnih računih in o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju.
2.Sodišče prve stopnje je v relevantnem delu ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo skupna terjatev v znesku 82.738 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine z ID znakom parcela ... (ID ...) zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanjo ter denarna sredstva v Republiki Sloveniji na toženčevem bančnem računu št. SI56 ... pri Novi KBM, d. d. (prej ABANKA) na dan 26. 9. 2017 v višini 40.408,55 EUR in 475,23 USD in na toženčevem bančnem računu št. SI56 ... pri Banki Intesa Sanpaolo, d. d. na dan 26. 9. 2017 v znesku 209.399,40 EUR ter 554,39 USD. Nadalje je ugotovilo, da znaša tožničin delež na skupnem premoženju 35 %, toženčev delež pa 65 %. Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek, da v skupno premoženje spada nepremičnina z ID znakom parcela ... (ID ...), višji podredni zahtevek iz naslova skupne terjatve zaradi večvrednosti te nepremičnine, zahtevek, da v skupno premoženje spada skupna terjatev v znesku 500.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnin z ID znakoma parcela ... (ID ...) in parcela ... (ID ...) zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanju ter višji zahtevek glede tožničinega deleža na skupnem premoženju.
3.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se znesek "82.738 EUR" nadomesti z zneskom "112.517 EUR", in tako, da se zavrne zahtevek, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo sredstva na toženčevem bančnem računu št. SI56 ... pri Novi KBM, d. d. (prej ABANKA) na dan 26. 9. 2017 v višini 40.408,55 EUR in 475,23 USD in na toženčevem bančnem računu št. SI56 ... pri Banki Intesa Sanpaolo, d. d. na dan 26. 9. 2017 v znesku 209.399,40 EUR ter 554,39 USD. Sicer je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
1.ali je odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev, da v skupno premoženje spada skupna terjatev v znesku 500.000 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnin z ID znakoma: parcela ... in parcela ... zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanju, materialnopravno pravilna;
2.ali je prvostopenjsko sodišče imelo zadostno dejstveno, dokazno in pravno podlago, da je lahko ugotovilo, da je "stara hiša" toženčevo posebno premoženje in da so najemnine od oddajanja "stare hiše" v najem toženčevo posebno premoženje;
3.ali je odločitev nižjih sodišč, da najemnine iz naslova oddajanja nepremičnin ID znak: ... in ID znak: ...4 (t. i. "stara hiša") predstavljajo posebno premoženje toženca, materialnopravno pravilna;
4.ali je materialnopravno pravilno sklepanje, da bi glede na navedbe in dokaze pravdnih strank, da je toženec nepremičnini ID znak: ... in ID znak: ... (t. i. "stara hiša") od svojega očeta pridobil v last v času trajanja zakonske zveze s tožnico odplačno, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kateri je izrecno navedeno, da za očeta že več kot 15 let skrbita oba s tožnica, sodišče v okviru predhodnega vprašanja ne glede na zahtevke pravdnih strank, ob dejstvu, da je tožnica za najemnine od teh nepremičnin trdila, da spadajo v skupno premoženje, moralo ugotavljati, ali so te nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank;
5.ali sta nižji sodišči v povezavi z navedbami in dokazi pravdnih strank, da je toženec nepremičnini ID znak: 2458 1868/186 in ID znak: 2458 1868/354 (t. i. "stara hiša") od svojega očeta pridobil v last na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kateri je izrecno navedeno, da za očeta že več kot 15 let skrbita oba s tožnica, materialnopravno pravilno zaključili, da so najemnine od oddajanja takšne nepremičnine v najem toženčevo posebno premoženje;
6.ali bi prvostopenjsko sodišče glede na navedbe in dokaze pravdnih strank, da je toženec nepremičnini ID znak: ... in ID znak: ... (t. i. "stara hiša") od svojega očeta pridobil v last na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kateri je izrecno navedeno, da za očeta že več kot 15 let skrbita oba s tožnica, slednjo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati h konkretizaciji tožbenih navedb in oblikovanju ustreznega tožbenega zahtevka; ali je s tem, ko tega ni storilo, sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS;
7.ali je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo tožničin prispevek v obnovo oziroma vlaganja v "staro hišo";
8.ali so razlogi nižjih sodišč, da tožnica ni ničesar prispevala v obnovo oziroma v vlaganja v "staro hišo", prepričljivi in preverljivi;
9.ali sta sodbi nižjih sodišč glede zavrnitve tožbenega zahtevka, da v skupno premoženje spada skupna terjatev v znesku 500.000 EUR iz naslova povečanja vrednosti nepremičnin z ID znakoma: parcela ... in parcela ... zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank vanju, ustrezno oziroma zadostno obrazloženi;
10.ali je odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina z ID znakom: parcela ..., materialnopravno pravilna;
11.ali je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da je tudi brez angažiranja sodnega izvedena gradbene stroke z nalogo, naj sam ugotovi obseg in časovno komponento vlaganj v nepremičnino z ID znakom: parcela ... in oceni njihovo vrednost, zavrnilo tožbene trditve in zahtevek, da sta pravdni stranki z obsežnimi vlaganji v to nepremičnino ustvarili novo stvar;
12.ali so razlogi nižjih sodišč, da tožnica z vlaganji v nepremičnino z ID znakom: parcela ... ni ustvarila nove stvari, prepričljivi in preverljivi;
13.ali sta sodbi nižjih sodišč glede zavrnitve tožbenega zahtevka, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina z ID znakom: parcela ..., ustrezno oziroma zadostno obrazloženi;
14.ali je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč glede višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju oziroma ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri določitvi deleža na skupnem premoženju (tožnik 65 %, toženka 35 %);
15.ali je toženec zadostil pravočasni in zadostni trditveni podlagi in dokaznemu bremenu, da je njegov delež večji od zakonsko domnevanega;
16.ali je na podlagi navedb toženca v postopku mogoče utemeljeno sklepati, da je z njimi uveljavljal nadpolovični delež na skupnem premoženju; ali so bile takšne njegove navedbe zadostne;
17.ali sta sodbi nižjih sodišč glede višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ustrezno oziroma zadostno obrazloženi;
18.ali je pritožbeno sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku glede višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju s tem, ko ni štelo za relevantno in ni presojalo, ali je toženec denar, ki ga je dobival od najemnin za staro hišo, potrošil oziroma ga vložil v skupno pravdnih strank (toženec je na podlagi podatkov bančnih izpiskov namreč od leta 2009 do 2018 neznano kam potrošil več kot 600.000 EUR, ni pa trdil, da je ta denar potrošil za skupno premoženje), ravnalo pravilno in zakonito;
19.ali sta nižji sodišči pri določanju skupnega deleža na skupnem premoženju (materialni, nematerialni prispevek) uporabili materialnopravno pravilen pristop, ko sta prvenstveno izhajali iz materialnega prispevka toženca;
20.ali sta nižji sodišči pri presoji višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ustrezno upoštevali materialni in nematerialni prispevek tožnice; ali sta nižji sodišči pri presoji višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ustrezno upoštevali načelo enakosti strank;
21.ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da v skupno premoženje pravdnih strank ne sodijo sredstva na bančnem računu toženca SI56 ... pri Novi KBM d. d. (prej ABANKA) na dan 26. 9. 2017 v višini 40.408,55 EUR in 475,23 USD in na bančnem računu tožene stranke št. SI56 ... pri Banki Intesa Sanpaolo, d. d. na dan 26. 9. 2017 v znesku 209.399,40 EUR ter 554,39 USD;
22.ali je pritožbeno sodišče pri odločitvi, da v skupno premoženje pravdnih strank ne sodijo sredstva na bančnem računu toženca SI56 ... pri Novi KBM, d. d. (prej ABANKA) na dan 26. 9. 2017 v višini 40.408,55 EUR in 475,23 USD in na bančnem računu tožene stranke št. SI56 ... pri Banki Intesa Sanpaolo, d. d. na dan 26. 9. 2017 v znesku 209.399,40 EUR ter 554,39 USD, pravilno uporabila pravila o trditvenem in dokaznem bremenu;
23.ali so bile toženčeve trditve v postopku v povezavi z zatrjevanji, da denarna sredstva na njegovih računih ne sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, zadostne.
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.