Jedro

Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 ter ugotovitev, da je nameravani poseg v prostor uvrščen v ureditveno območje S-10 Kamnica, ki ga ureja Odlok o ZN in v tem odloku navedene pogoje ter oblikovalske pogoje, razvidne iz grafičnega dela Odloka o ZN, je odločitev tožene stranke ter prvostopnega upravnega organa, ki je zavrnil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt tlorisnih dimenzij 14,50 x 55 m, etažnosti K+P+1+M, pravilna in utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote A, št. ... z dne 7. 11. 2003, s katero je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za poslovno stanovanjski objekt zap. št. 1, etažnosti K+P+1+M tlorisne velikosti bruto 14,50 x 55,00 m, na zemljišču parc. št. 173/48 k.o. B. Tožena stranka je odločitev utemeljila z določbo prvega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002-v nadaljevanju ZGO-1), ki določa kdaj se gradnja lahko prične, ter določbo prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki upravnemu organu pristojnemu za gradbene zadeve nalaga dolžnost, da pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveri tudi, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Ugotovljeno je bilo, da na območju predmetnega posega velja Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S-10/I v Kamnici (MUV, št. 10/98, v nadaljevanju: Odlok o ZN), ki v 10. členu določa ureditvene pogoje za gradnjo na območju veljave ZN. V f. točki 10. člena Odloka o ZN je določeno, da so tlorisni gabariti za večstanovanjske objekte 13 x 21 (+6) m in 14 x 39 m. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 1919-244/2002, december 2002, ki ga je izdelalo podjetje AAA d.o.o. A in iz dopolnitve projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je februarja 2003 izdelalo isto podjetje izhaja, da namerava investitor zgraditi večstanovanjski objekt tlorisnih dimenzij 14,5 m x 55 m. V zvezi z navedeno ugotovitvijo je odločba prvostopnega upravnega organa, s katero je bil zavrnjen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja pravilna in zakonita, saj tloris nameravanega objekta bistveno presega dovoljeni tlorisni gabarit določen v točki f. 10. člena Odloka o ZN, ter je tako projekt za predmetni poseg izdelan v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ter tako tudi v nasprotju z določbo 66. člena ZGO-1. Tožena stranka ni upoštevala pritožbenih navedb, da je odstopanje tlorisnih gabaritov od dimenzij, ki jih dovoljuje Odlok o ZN v skladu s tolerancami, ki jih določa Odlok o ZN v 10. in 17. členu, saj obravnavani poseg ni v skladu z oblikovalskimi pogoji, ki jih določa Odlok o ZN, zaradi bistveno večjega stavbišča od dovoljenega pa je poseg tudi v nasprotju z javnimi interesi, saj bi bil tako pozidan večji del zemljišča kot je dovoljeno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da drugostopna odločba očitno zmotno uporablja materialno pravo, s tem ko besedilo 10. člena Odloka v ZN v f. točki, v kateri so tlorisni gabariti za večstanovanjske objekte določeni z dimenzijami 13 x 21 (+6) m in 14 x 39 m primerja z gabariti navedenimi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 1919-244/2002, december 2002, ki ga je izdelalo AAA d.o.o. A in iz katerega izhaja, da namerava investitor zgraditi večstanovanjski objekt tlorisnih dimenzij 14,5 m x 55 m. Besedila 10. člena Odloka o ZN ne bere in ne tolmači tako kot je zapisano, to je, da so tlorisni gabariti za večstanovanjske hiše 13 m x 21 (+6) m in (torej komulativno) 14 m x 39 m, kar pomeni, da bi večstanovanjski objekt lahko bil dolg 60 m in ne le 55 m, širina pa presega v 10. členu Odloka o ZN določeni tlorisni gabarit le za 0,5 m. Navedeno pomeni, da tloris nameravanega objekta bistveno ne presega dovoljenega tlorisnega gabarita določenega v točki f. 10. člena Odloka o ZN. Iz navedenega razloga je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, da obravnavani poseg ni v skladu z oblikovalskimi pogoji, ki jih določa Odlok o ZN, ter ugotovitev, da je zaradi bistveno večjega stavbišča od dovoljenega poseg v nasprotju tudi z javnim interesom, saj bi bil tako pozidan večji del zemljišča, kot je to dovoljeno. Iz primerjave fotokopije zazidalnega načrta za del območja S-10/I v Kamnici in iz skice, ki jo je izdelal AA, gradbeni tehnik, v merilu 1:500 in je v njem objekt po ZN vrisan z modro barvico, objekt po PGD pa z rdečo barvico izhaja, da tloris nameravanega objekta bistveno ne presega dovoljenega tlorisnega gabarita v točki f. 10. Odloka o ZN in se oblikovalsko bolje prilagaja okolju, saj opušča objekt v obliki kvadrata in je obseg zemljišča zato celo manjši in ne bistveno večji od dovoljenega. Tožeča stranka v tožbi predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita in odločbo prvostopnega upravnega organa, št. ... z dne 7. 11. 2003 spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za poslovno stanovanjski objekt zap. št. 1, etažnosti K+P+1+M, tlorisne velikosti bruto 14,50 m x 55 m, na parcelni št. 173/48 k.o. B ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov ki izhajajo iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Pridobitev gradbenega dovoljenja je dopustna pod pogoji, navedenimi v določbah drugega razdelka ZGO-1, ki med drugim v določbi 66. člena z naslovom "pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja" od pristojnega organa za gradbene zadeve zahteva pred izdajo gradbenega dovoljenja tudi preveritev, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1).

Med strankama upravnega spora ni sporno, da je nameravani poseg v prostor uvrščen v ureditveno območje S-10 Kamnica, torej območje, ki ga ureja Odlok o ZN in na katerem je pri urbanističnem, arhitekturnem in krajinskem urejanju potrebno upoštevati pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, opredeljene v tekstualnem in prikazane v grafičnem delu zazidalnega načrta, ki se nanašajo na razporeditev objektov in odprtih površin, maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov, namembnost objektov ter odprtih prostorov, smeri dostopov in dovozov ter ureditev utrjenih in zelenih površin (8. člen Odloka o ZN), ter med drugim upoštevati tudi v določbi 10. člena navedene ureditvene pogoje, ki v točki f. določajo tlorisne gabarite za večstanovanjske objekte v izmeri 13 x 21 (+6) m in 14 x 39 m. Sestavni del Odloka o ZN pa je tudi grafični del (C točka 2. člena), iz katerega so razvidni tudi oblikovalski pogoji za gradnjo na zemljišču parc. št. 173/48 k. o. B, z vrisanim objektom v izmeri 14 m x 39 m (etažnosti P+1+M) ter s prizidkom garažnega objekta velikosti 11m x16 m. Glede na navedeno pravno podlago ter določbo točke d. 10. člena Odloka o ZN, po kateri so tolerance pri tlorisih objektov dovoljene pod pogojem, da se ohranja razmerje tlorisnih stranic ter v smislu dodajanja ali odvzemanja gradbenih mas k celi osnovni masi objekta, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ter prvostopnega upravnega organa, ki je zavrnil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt tlorisnih dimenzij 14,50 m x 55 m, etažnosti K+P+1+M, pravilna in utemeljena, tožbeni ugovor, da je po Odloku o ZN dopustna dolžina objekta seštevek obeh v določbi f. točke 10. člena Odloka o ZN navedenih izmer tlorisnih gabaritov za večstanovanjski objekt pa neutemeljen.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člen Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS) zavrnilo.