24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe Splošno obrtno podjetje A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe Splošno obrtno podjetje A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1419/2001 z dne 12. 9. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 396/97 z dne 5. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je pritožnica (v pravdnem postopku tožena stranka) dolžna plačati tožniku določen denarni znesek kot odškodnino za škodo, ki mu je nastala na stanovanju, ko je v noči med 13. 8. in 14. 8. 1987 razneslo števec za toplo vodo. Pritožnica se je zoper tako sodbo pritožila, Višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta svojo odločitev oprli na stališče, da je podana odškodninska odgovornost pritožnice, ki bi kot strokovnjak za področje nadzora, vzdrževanja in obnavljanja števcev morala predvideti možnost nastanka škodnega dogodka in ga z ustreznim ukrepanjem (z zamenjavo števcev) preprečiti.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija navedeno odločitev sodišča. Po njenem mnenju je stališče, ki sta ga zavzeli sodišči prve in druge stopnje, v popolnem nasprotju s predpisi, ki so veljali na področju stanovanjskih razmerij, še zlasti v nasprotju s takrat veljavnim Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 in nasl. - ZSG). Sodišče naj bi prezrlo tudi določbe takrat veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in nasl. - ZSR) ter določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih in standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 39/83). Že samo upoštevanje takratne zakonodaje naj bi izkazovalo, da pritožnica v konkretnem primeru nikakor ne more biti odškodninsko odgovorna. Po mnenju pritožnice sta sodišči prve in druge stopnje kršili navedene predpise in izdali sodbo v nasprotju z temeljnimi pravili pravdnega postopka. S tem naj bi bila pritožnici kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo, kršitve človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih ne izkaže.

Pritožnica z večino navedb ustavne pritožbe oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, pa tudi ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

4.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger