Jedro

Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika in tudi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 4.7.2011 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižnega sodnika zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 4.7.2011, s katerim je bil zavržen predlog predlagatelja za zaznambo izbrisne tožbe. V razlogih je pojasnjeno, da so ugovorne navedbe predlagatelja sicer utemeljene, a predlogu ni mogoče ugoditi, ne glede na navedbe o nemožnosti vložitve predloga, ker mu tega elektronska aplikacija ni omogočila (izvedene pravice v zemljiški knjigi še niso vpisane), predlagatelj mora namreč po 125.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) vložiti predlog elektronsko, saj se v nasprotnem tak predlog zavrže. 2. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil in uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se predlogu ugodi in dovoli predlagani vpis, podrejeno naj se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na eno izmed temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava, načelo vrstnega reda iz 10. člena ZZK-1. Razlog, da elektronska aplikacija ne omogoča vložitve predloga, ne more biti zakoniti razlog za zavrženje. Očitno zakonodajalec pri sprejemu novele ZZK-1C ni predvidel situacije, ko elektronska aplikacija za elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ne deluje pravilno oziroma posameznega procesnega opravila, ki ga sicer predvideva določba ZZK-1, ne omogoča. Zahteva se namreč ID številko izvedene pravice, ki pa je zaradi neizvedbe vpisa v vrstnem redu še nima. V taki situaciji predlagatelj ne more biti postavljen v podrejen položaj in mora sodišče, ki je za tako situacijo odgovorno, tak položaj razrešiti. Elektronska aplikacija mora varovati predlagateljeve pravice, ki so vsebovane v temeljnih načelih ZZK-1, predlagatelju – njegovemu pisnemu predlogu – je treba ugoditi, predlog je treba zaznamovati oziroma vnesti ročno, saj bo v nasprotnem ostal predlagatelj brez pravnega varstva. Spoštovati je namreč treba pravilo o vrstnem redu in o učinkovanju vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1. V nasprotnem bi bila predlagatelju kršena tudi ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, imetniku nepremičnin oziroma dolžniku predlagatelja, ne katere se izbrisna tožba nanaša, pa bo še pred rešitvijo tega tehničnega vprašanja omogočeno, da z nepremičninami razpolagajo ali jih dodatno obremenjujejo in bi s tem nastala nenadomestljiva škoda, vzrok zanjo pa bo v neustrezni elektronski aplikaciji.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga, kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa, kot poudarja že prvostopenjsko sodišče in enako to trdi pritožnik, te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči. Določbe 125.a člena so torej nepravilno uporabljene, na kar pritožnik utemeljeno opozarja, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost obeh sklepov, tako izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika kot sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika (1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku smiselno uporablja glede na 37. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Sklep je torej nezakonit, ter ga je pritožbeno sodišče razveljavilo, in tudi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika ter zadevo vrnilo na podlagi 5. točke 2. odstavka 161. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu sodniku v nov postopek zaradi odločitve o predlogu za vpis.