Jedro

Iz vsebine Dogovorov izhaja, da se javnemu uslužbencu glede na dejansko opravljen povečan obseg dela za vsak mesec posebej določi del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in da bo predstojnik za vsak mesec posebej preveril in ugotovil, ali je javni uslužbenec v posameznem obdobju od 15. v preteklem mesecu do 15. v tekočem mesecu dejansko opravljal delo, ki presega pričakovan obseg dela, in glede na obseg uspešno opravljenega dela in obremenitev javnega uslužbenca predlagal višino plačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Iz Dogovorov izhaja, da opravljanje nalog, na katere sta se Dogovora nanašala, ne sodi med delovne naloge delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Te naloge torej predstavljajo povečan obseg dela (ki ga tožnik opravlja znotraj polnega delovnega časa), tako da je tožnik do izplačila dodatka upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da je te naloge v posameznem mesecu opravljal. Obseg teh opravljenih nalog ne vpliva na upravičenost do dodatka, vpliva pa na njegovo višino.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek: za razveljavitev sklepov z dne 5. 1. 2016 in z dne 9. 3. 2016; da je tožena stranka dolžna tožniku za december 2015 priznati pravico do dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v višini 6 % osnovne plače za obračun iz naslova Dogovora z dne 12. 6. 2015 in v višini 15 % osnovne plače za obračun iz naslova Dogovora z dne 9. 1. 2015; da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v znesku 254,07 EUR bruto ter po odvodu davkov in prispevkov tožniku nakazati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2016 dalje do plačila ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženima strankama povrniti stroške postopka 252,45 EUR, v primeru zamude 15-dnevnega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Navaja, da naloge prekrškovnega organa spadajo v reden obseg del delavcev, zaposlenih na delovnih mestih VII. tarifne skupine, tožnik pa je bil zaposlen na delovnem mestu VI. tarifne skupine in je navedene naloge opravljal zgolj na podlagi začasnega pooblastila. Ravno zaradi opravljanja nalog višje vrednotenega delovnega mesta je z namenom, da dobi za opravljanje teh nalog enako plačilo, sklenil dogovor glede dodatka za povečan obseg dela v višini 10-15 % osnovne plače. Tožnikov povečan obseg dela zaradi nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev v tem sporu ni bil sporen. V decembru je namreč delal v sprejemnem centru za migrante, pri čemer dejstvo, da takrat migrantov v centru ni bilo, ne vpliva na pravico do dodatka, saj je bil dolžan opraviti druge naloge izven njegovih rednih del. Da je tožnik v decembru opravljal dodatne naloge iz naslova nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev, tožena stranka niti ni zanikala. Nasprotno, s priznanjem dodatka mu je priznala povečan obseg iz tega naslova. V tem sporu tako uveljavlja oba dodatka po dveh ločenih dogovorih, pri čemer vztraja, da en dodatek ne more izključevati drugega. Iz dogovorov ne izhaja diskrecijska pravica delodajalca, ali bo delavcu naklonil dodatek ali ne, ampak je delavec v primeru opravljanja dela po sklenjenih dogovorih upravičen do prejema dodatka, od obsega opravljenega dela pa je odvisna višina dodatka, ki jo določi predstojnik v okviru razpona iz Sporazuma z dne 31. 5. 2012. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da ni opravljal povečanega obsega dela zaradi migrantske krize in da je bil obseg nalog prekrškovnega organa minimalen. Tudi če je opravljal le minimalni obseg dela prekrškovnega organa, mu pripada dodatek v najnižjem obsegu 10 %. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Ni podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba ni obremenjena s pomanjkljivostmi, zaradi katerih se je ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, smiselno tudi glede diskrecijske pravice delodajalca pri odločanju o priznanju dodatka za povečan obseg dela.

7. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo, ali je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela za december 2015 na podlagi Dogovorov o opravljanju povečanega obsega dela oziroma o dodatnih delovnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa z dne 9. 1. 2015 in z dne 12. 6. 2015 (v nadaljevanju: Dogovor z dne 9. 1. 2015 in Dogovor z dne 12. 6. 2015). Tožnik izpodbija sklep tožene stranke z dne 5. 1. 2016, s katerim je bilo odločeno, da za december 2015 prejme dodatek za povečan obseg dela v višini 5 % osnovne plače, in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 3. 2016, s katerim je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjski sklep zavrnjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni upravičen niti do vtoževanega dodatka v višini 15 % od osnovne plače na podlagi Dogovora z dne 9. 1. 2015 niti do vtoževanega dodatka v višini 6 % od osnovne plače na podlagi Dogovora z dne 12. 6. 2015. 8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se Dogovor z dne 9. 1. 2015 nanaša na opravljanje nalog prekrškovnega organa, Dogovor z dne 12. 6. 2015 pa na opravljanje nalog nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev nezasedenih delovnih mest oziroma obremenjenosti policijske enote, kjer izvršuje naloge (v nadaljevanju: naloge nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev). Vendar pa tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo vsebino Dogovorov. Tako je napačno presodilo, da tožnik do dodatka za povečan obseg dela ni upravičen, ker nalog prekrškovnega organa oziroma nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev v decembru 2015 ni opravljal v takšnem obsegu, da bi ta upravičeval izplačilo dodatka. Iz vsebine obeh Dogovorov izhaja, da se javnemu uslužbencu glede na dejansko opravljen povečan obseg dela za vsak mesec posebej določi del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in da bo predstojnik za vsak mesec posebej preveril in ugotovil, ali je javni uslužbenec v posameznem obdobju od 15. v preteklem mesecu do 15. v tekočem mesecu dejansko opravljal delo, ki presega pričakovan obseg dela, in glede na obseg uspešno opravljenega dela in obremenitev javnega uslužbenca predlagal višino plačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

9. Iz Dogovorov izhaja, da opravljanje nalog, na katere sta se Dogovora nanašala, ne sodi med delovne naloge delovnega mesta, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Te naloge torej predstavljajo povečan obseg dela (ki ga tožnik opravlja znotraj polnega delovnega časa), tako da je tožnik do izplačila dodatka upravičen že zgolj na podlagi dejstva, da je te naloge v posameznem mesecu opravljal. Obseg teh opravljenih nalog torej ne vpliva na upravičenost do dodatka, vpliva pa na njegovo višino. Višina dodatka je na podlagi Sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Sporazum, Ur. l. RS, št. 41/12 in nasl.) določena v razponu, in sicer v višini 10-15 % od osnovne plače za dodatek na podlagi Dogovora z dne 9. 1. 2015 in v višini 4-6 % od osnovne plače za dodatek na podlagi Dogovora z dne 12. 6. 2015. 10. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče glede neupravičenosti do dodatka za povečan obseg dela na podlagi Dogovorov, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, in sicer glede tega, kolikšen je bil dejansko opravljen obseg teh nalog in kakšni višini dodatka tak obseg opravljenih nalog vendarle ustreza. Kot rečeno, je višina določena v razponu od 10-15 % oziroma od 4-6 % od osnovne plače javnega uslužbenca.

11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožnik do vtoževanega dodatka na podlagi Dogovora z dne 9. 1. 2015 ni upravičen, sprejelo tudi na podlagi ugotovitve, da so naloge prekrškovnega organa sodile v opis del in nalog delovnega mesta, na katerem je bil tožnik zaposlen. Tožnik v pritožbi sicer utemeljeno opozarja na nepravilnost takšnega zaključka, saj, kot rečeno, že iz vsebine samih Dogovorov izhaja, da naloge, glede katerih je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela, ne sodijo med naloge tožnikovega delovnega mesta. To pa izhaja tudi iz Sporazuma in iz izpovedi priče A.A., katere pa sodišče zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč ni pravilno upoštevalo. Tožniku namreč podlago za priznanje pravice do dodatka v primeru ugotovitve dejanskega opravljanja nalog prekrškovnega organa daje že Dogovor z dne 9. 1. 2015. 12. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ob upoštevanju stališč pritožbenega sodišča ugotovi relevantna dejstva v tem sporu in o tožbenem zahtevku ponovno odloči. Ugotoviti bo moralo, ali je tožnik na podlagi vsakega Dogovora posebej upravičen do dodatka za povečan obseg dela in v kolikšni višini. Pri tem naj upošteva, da je tožniku z izpodbijanim sklepom z dne 9. 3. 2016 že priznan 5 % dodatek za opravljanje nalog nadomeščanja dalj časa odsotnih javnih uslužbencev in da tožena stranka v postopku ni zanikala, da je tožnik te naloge opravljal, ampak je vztrajala pri pravilno določeni višini dodatka, ravno glede tega pa je sodišče prve stopnje toženi stranki napačno sledilo.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.