Jedro

Okrajno sodišče je o zahtevi za sodno varstvo storilke odločalo kot pritožbeni organ zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa (torej kot instanca prekrškovnemu organu). Glede na to, da je vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, bi bila pritožba zoper takšno sodbo dovoljena le pod pogoji iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Izrek

Pritožba storilke V.B. se kot neutemeljena zavrne.

Storilka je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo storilke V.B. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru ZSV 1. Zoper takšen sklep je storilka vložila pritožbo. Meni, da je bila z odločbo o prekršku prekršena materialna določba tega zakona, storjena kršitev določb postopka, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi in zaradi zmotne in še bolj nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka (če obdolženec ni zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku), kršitve materialnih določb zakona (ali je dejanje sploh prekršek ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek), in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno). Navaja, da ni odgovorna in ne jamči za predajo vozila mehaniku. Ni mogla vedeti, da bo avto uporabljal. Na podlagi navedenega – izvedbe prič in novih dokazov predlaga razveljavitev sodbe oziroma, da se kaznuje pravega storilca, stroškov postopka pa jo oprosti.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno ugotovilo in utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo pritožbo storilke zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, s katero je le-to odločilo o zahtevi za sodno varstvo storilke, ki jo je vložila zoper plačilni nalog Postaje prometne policije št. 2. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo v katerih primerih bi bila pritožba dovoljena, in k temu, kar je navedlo v obrazložitev svoje odločitve v bistvu ni kaj dodati. V obravnavani zadevi je okrajno sodišče o zahtevi za sodno varstvo storilke odločalo kot pritožbeni organ zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa (torej kot instanca prekrškovnemu organu). Glede na to, da je vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, bi bila pritožba zoper takšno sodbo dovoljena le pod pogoji iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1), torej ne iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1), iz drugih pritožbenih razlogov pa le v primeru izpolnitve še dodatnih pogojev, to je, da bi bila z odločbo prekrškovnega organa izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali pa da bi šlo za izrek globe, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena ZP-1) ali da bi bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. Ker nobeden od pogojev, pod katerimi bi bila dovoljena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določbo osmega odstavka 66. člena ZP-1, takšno pritožbo storilke kot nedovoljeno zavrglo. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Ker storilka s pritožbo ni bila uspešna, je na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se v skladu s tarifno številko 8407 ZST-1 odmeri v znesku 20,00 EUR in jo mora storilka plačati v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo sodne takse. Poziv za plačilo sodne takse bo storilki poslal prekrškovni organ pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.