Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje izvršbo, ki je bila dovoljena 14.3.1999, delno ustavilo z dne 9.8.1999 na račun izvršilnih stroškov in dela glavnice plačanih 182.944,00 SIT in v juliju in avgustu 1999 na račun dela glavnice plačanih 20.000,00 SIT.
Dolžniku je naložilo, da upnici povrne nadaljnje izvršilne stroške odmerjene na 15.932,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje izpodbijanega sklepa do plačila.
Proti pravkar povzetemu delu sklepa je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. Formalno ne zatrjuje obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe pa navaja, da je upnici plačal že 202.944,00 SIT glavnice in je torej dolžan le še 181.056,00 SIT glavnice in ne 244.700,00 SIT kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Nasprotuje tudi odločitvi, da mora povrniti izvršilne stroške v višini 15.932,00 SIT, ker že od maja 1999 skrbi za sina D. Na pritožbo je upnica odgovorila. Opozarja, da je znesek plačila poračunala v skladu z določbo 313. člena ZOR.
Pritožba ni utemeljena.
V določbi 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predpisano, da če dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške se ti obračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnice. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo predlogu upnice in delno dolžnikovo plačilo poračunalo tako, da je najprej upoštevalo odplačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
Neutemeljena je pritožba tudi zoper stroškovno odločitev. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da so upniku z delnim umikom predloga za izvršbo in podajo predlogov za novi izvršilni sredstvi nastali dodatni stroški, ki jih mora dolžnik na podlagi določbe 6. odstavka 38. člena, upniku povrniti. Dejstvo, da dolžnik od maja 1999 skrbi za sina D. za odločitev o stroških ni odločilnega pomena.
Po navedenem se pokaže, da pritožba dolžnika ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in tudi v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.