Jedro

Čeprav v sklepu o dedovanju navedeni novi dolžniki niso bili razglašeni kot dediči po pokojnem prvotnem dolžniku, je iz vsebine sklepa razvidno, da je na njih kot dediče po pokojnem prvotnem dolžniku prešla pravica, da pridobijo dediščino po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika. Njihov položaj je razviden tudi iz sklepa o dedovanju, ko jih je sodišče prve stopnje pri postavitvi skrbnika za poseben primer opredelilo kot dediče prvega dednega reda po zapustniku, dolžniku iz predmetne izvršilne zadeve.

Za dolžnika, ki ni bil razglašen za dediča po pokojnem dolžniku, niti ni v izreku sklepa o dedovanju ugotovljeno, da bi kot dedič po njem uveljavil dedno pravico do zapuščine po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika, temveč je bil razglašen za dediča po prej umrlem očetu prvotnega dolžnika na podlagi odstopa dednega deleža njegove hčere, sklep o dedovanju ni listina, ki bi izkazala prehod obveznosti (oziroma dela obveznosti) nanj kot dediča po pokojnem prvotnem dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi četrtega dolžnika F. F. se ugodi in se sklep v razmerju do njega spremeni tako, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper njega zavrne.

II. Pritožbe dolžnikov C. C., Č. Č., D. D. in E. E. se zavrnejo in se sklep v izpodbijanih I. in IV. točki izreka, kolikor se nanašata nanje, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo o nadaljevanju izvršbe, ki je bila dovoljena zoper pokojnega prvotnega dolžnika A. A., zoper njegove dediče do višine podedovanega premoženja po pokojnem dolžniku, v II. točki izreka je odločilo o nadaljevanju izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi, v III. točki izreka je določilo izvršitelja, v IV. točki izreka pa je odločilo, da morajo dolžniki upniku nerazdelno v osmih dneh povrniti 145,59 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Novi dolžniki so se po pooblaščencu s skupno vlogo pravočasno pritožili, hkrati so vložili tudi ugovor po 56. členu (pravilno: 56.a členu) Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Višje sodišče pojasnjuje, da bo navedbe dolžnikov C. C., Č. Č., D. D. in E. E., kolikor se tičejo ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost ni prešla nanje, sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku obravnavalo kot ugovor novih dolžnikov zoper sklep o izvršbi v skladu s 56.a členom ZIZ, zato se do tega dela vloge ne opredeljuje.

4. Pritožba novega dolžnika F. F. je utemeljena, pritožbe drugih dolžnikov pa niso utemeljene.

5. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo o nadaljevanju zaradi dolžnikove smrti prekinjenega postopka zoper njegove dediče. Odločitev je utemeljilo s položajem dedičev, ki vstopijo v procesni položaj prvotnega dolžnika na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pri čemer je v izvršilnem postopku treba upoštevati še določbo četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ o dokazovanju prehoda obveznosti na dediče. Listina, ki v skladu z navedeno določbo izkazuje prehod obveznosti, je pravnomočni sklep o dedovanju z dne 6. 9. 2016, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Črnomlju v zadevi D 203/2016. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, kolikor se nanaša na predlagane nove dolžnike C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so kot dediči vstopili v dedno pravico prvotnega dolžnika A. A. po njegovem prej umrlem očetu B. B., E. E. pa je bila tudi razglašena za dedinjo po pokojnem prvotnem dolžniku A. A. 6. Iz sklepa in sklepa o dedovanju D 203/2016 z dne 6. 9. 2016 izhaja, da je zapuščinsko sodišče združilo postopka v zadevi po dne 23. 3. 2016 umrlem B. B. in po dne 29. 6. 2016 umrlem A. A. (dolžnik v predmetni izvršilni zadevi), skupno opravilo zapuščinsko obravnavo in izdalo enotni sklep in sklep o dedovanju. Zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da je upnik v postopku izvršbe zamešal med seboj dva zapuščinska postopka.

7. Iz sklepa o dedovanju (V. točka izreka) sicer res izhaja, da je bila za dedinjo po zapustniku A. A. (dolžniku v tej zadevi) na podlagi zakona in podanih dednih izjav razglašena le zapustnikova vdova E. E., zadnje navedena nova dolžnica v izpodbijanem sklepu, vendar pa je hkrati iz IV. točke izreka sklepa o dedovanju razvidno, da so C. C., Č. Č. in D. D. kot dediči po umrlem A. A., ki je umrl za zapustnikom B. B., uveljavili pravico do dediščine, ki bi sicer šla A. A., če ne bi pred koncem zapuščinske obravnave umrl. Le njegovi dediči namreč lahko uveljavijo dedno pravico v zapuščinskem postopku zoper zapustnika B. B.,1 pri čemer je bilo dedovanje na podlagi zakona in ne oporoke, kot neutemeljeno navaja pritožnik (zapustnik B. B. je sicer napravil oporoko, vendar je edina dedinja na podlagi oporoke umrla pred njim, zato je prišlo do dedovanja na podlagi zakona, kar vse je ugotovljeno v sklepu o dedovanju).

8. Čeprav v sklepu o dedovanju navedeni novi dolžniki, razen E. E., niso bili razglašeni kot dediči po pokojnem prvotnem dolžniku A. A., je iz vsebine sklepa razvidno, da je na njih kot dediče po pokojnem dolžniku A. A. prešla pravica, da pridobijo dediščino po zapustniku B. B. Njihov položaj je razviden tudi iz I. točke izreka sklepa in sklepa o dedovanju D 203/2016, ko jih je sodišče prve stopnje pri postavitvi skrbnika za poseben primer opredelilo kot dediče prvega dednega reda po zapustniku A. A., dolžniku iz predmetne izvršilne zadeve.

9. Pritožbe novih dolžnikov C. C., Č. Č., D. D. in E. E. zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa so glede na navedeno neutemeljene. Višje sodišče pojasnjuje, da je s tem delom izpodbijanega sklepa odločeno le o procesnem nadaljevanju prekinjenega postopka, ne pa tudi o kakšni pravici ali obveznosti dolžnikov. O tem, ali je obveznost iz izvršilnega naslova nanje prešla (v materialnopravnem smislu), bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljnjem postopku o, hkrati s pritožbo vloženem, ugovoru iz 56.a člena ZIZ (ta ugovor bo presojalo tudi kot ugovor zoper dovoljeno nadaljevanje z novima izvršilnima sredstvoma iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa). Ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbe dolžnikov C. C., Č. Č., D. D. in E. E. zavrnilo in sklep v razmerju do njih v izpodbijanih I. in posledično IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Drugačen položaj od prej navedenih dolžnikov pa ima četrti navedeni dolžnik F. F. Kot dedič po zapustniku B. B. je bil razglašen v drugi alineji IV. točke izreka sklepa o dedovanju in je podedoval 1/3 zapuščine, pri čemer iz obrazložitve sklepa o dedovanju izhaja, da je zakonita dedinja, zapustnikova hči G. G., svoj pripadajoči dedni delež (1/3 zapuščine) odstopila nečaku F. F. Po pokojnem B. B. je namreč 1/3 podedoval H. H. (sin zapustnika in brat pokojnega dolžnika iz izvršilne zadeve), 1/3, kot je bilo že rečeno, F. F., 1/3 pa so po enakih deležih (vsak 1/12) podedovali E. E., C. C., Č. Č. in D. D. (ki so uresničili dedno pravico umrlega A. A.). F. F. torej ni bil razglašen za dediča po pokojnem dolžniku, niti ni v izreku sklepa o dedovanju ugotovljeno, da bi kot dedič po njem uveljavil dedno pravico do zapuščine po prej umrlem B. B., temveč je bil razglašen za dediča po zapustniku B. B. na podlagi odstopa dednega deleža zapustnikove hčere G. G. Sklep o dedovanju zato ni listina, ki bi izkazala prehod obveznosti (oziroma dela obveznosti) na F. F. kot dediča po pokojnem prvotnem dolžniku A. A. 11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi F. F. ugodilo in sklep v razmerju do njega spremenilo tako, da se predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper njega kot dediča zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tej odločitvi je vsebovana tudi odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi in o stroških postopka, kolikor se nanaša nanj.

1 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 2/1998 z dne 11. 2. 1999, sodbo VSM I Cp 440/2012 z dne 17. 7. 2012, sklepa VSL I Cp 43/2015 z dne 1. 4. 2015, I Cp 916/2017 z dne 6. 7. 2017 o institutu dedne transmisije.