Jedro

Upravni odbor Odvetniške zbornice je v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela Odvetniške tarife.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se II., III., III.a, III.b in IV. točka sklepa Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 312/2016 z dne 28. 10. 2016 odpravijo in se zadeva vrne v tem obsegu istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju organ za BPP) je s sklepom opr. št. Bpp 312/2016 z dne 22. 8. 2016 zavrgel tožničin predlog za odmero nagrade in stroškov po napotnici opr. št. Bpp 312/2016 z dne 25. 4. 2016. Po tem, ko je tožnica zoper navedeni sklep na naslovno sodišče vložila tožbo, je organ za BPP na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in šestega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) s sklepom opr. št. Bpp 312/2016 z dne 28. 10. 2016 razveljavil sklep z dne 22. 8. 2016 (I. točka izreka) in tožnici priznal nagrado v višini 77,10 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet DDV v višini 13,90 EUR (II. točka izreka). S III. točko izreka je odločil, da se priznani znesek po dokončnosti tega sklepa nakaže na TRR tožnice, naveden v III.a točki izreka, v III.b točki je navedena davčna številka tožnice, s IV. točko pa je odločil, da stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi sklepa glede odmere nagrade in stroškov odvetnika ugotavlja, da stroškovnik ni v skladu z določbami Odvetniške tarife in obsegom opravljenega dela. Meni, da tožnici ne gre priznati 100 točk za posvet in seznanitev z zadevo, saj je tovrstni strošek že vključen v strošek za opravo posameznega procesnega dejanja, ki taki storitvi sledi. Namesto priglašenih dvakrat po 200 točk za predlog za določitev prepovedi po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in za predlog za prepustitev stanovanja po 21. členu ZPND se tožnici priznajo točke le za sestavo enega predloga, saj gre v bistvu za en predlog in en postopek. Pojasnjuje, zakaj tožnici ne prizna točk za predlog za izdajo začasne odredbe. Glede nepriznanja priglašenih 2x20 točk za prejem plačilnega naloga in obvestila stranki, 50 točk za prejem sklepa sodišča in poročila stranki ter 50 točk za pridobitev klavzule o pravnomočnosti navaja, da ne gre prav vsakega komuniciranja med stranko in odvetnikom vrednotiti po tarifni številki 39 Odvetniške tarife, saj je že v sami naravi zastopanja stranke, da se jo o poteku postopka obvešča. Prav tako ji ne prizna 20 točk za storitev obvestila PP Jesenice, saj ga je tožnica opravila izven obsega odobrene BPP.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sta vsebinsko vložena dva predloga in zahtevka, eden na podlagi 19. člena ZPND, drugi pa na podlagi 21. člena ZPND. O dveh zahtevkih je sodišče tudi odločalo, zato meni, da ji pripadajo stroški za vložitev dveh predlogov. Ne strinja se tudi z nepriznanjem nagrade za prejem plačilnega naloga in obvestilo stranki. Ti dve storitvi sta tarifirani, bili sta opravljeni in tudi potrebni. Pojasnjuje, da je znotraj odobrenega postopka na prvi stopnji tudi obvestilo policiji. O priglašenih stroških po tarifni številki 39/5 za pridobitev klavzule o pravnomočnosti toženka sploh ni odločila. Predlaga razveljavitev sklepa in povrnitev stroškov.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi je sporna odmerjena nagrade tožnici po napotnici, ki jo je vrnila 22. 6. 2016, ki jo je toženka tožnici priznala s sklepom z dne 28. 10. 2016. 7. Sodišče pritrjuje organu za BPP, da kljub temu, da je predlog Okrožnemu sodišču v Kranju vseboval predlog za izrek ukrepov iz 19. člena ZPND (ukrepi zaradi nasilnih dejanj), hkrati pa tudi predlog za izrek ukrepa iz 21. člena ZPND (prepustitev stanovanja v skupni uporabi), dejansko zadeve ne gre vrednotiti kot vložitve dveh samostojnih predlogov. Predlog za izrek ukrepa iz 21. člena ZPND pomeni le dodatni ukrep, ki ga lahko sodišče izreče povzročitelju nasilja ob ugotovitvi drugih okoliščin iz 19. člena ZPND.

8. Prvi odstavek 19. člena Odvetniške tarife, za sprejem katere ima Odvetniška zbornica podlago v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice v smislu prejšnjega odstavka, so v smislu procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških.

9. Sodišče sicer pritrjuje organu za BPP, da je posvet in seznanitev z zadevo po naravi stvari vključen v procesno dejanje, ki tej storitvi sledi, v obravnavanem primeru sestavi predloga za določitev prepovedi po 19. členu ZPND in predloga za prepustitev stanovanja po 21. členu ZPND. Vendar je Upravni odbor Odvetniške zbornice 9. 2. 2016 v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela Odvetniške tarife. Ker iz tarifne številke 23 Odvetniške tarife ne izhaja, da bi bila v njej izrecno zajeta storitev posveta s stranko, je odločitev organa za BPP, da tožnici ne prizna posveta in seznanitve z zadevo po 1. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife, v nasprotju z Obvezno razlago OT, ki jo je sprejel UO Odvetniške zbornice.

10. Ni pa organ za BPP ni navedel pravne podlage za odločitev, da tožnici ni priznal storitev, ki jih je uveljavljala na podlagi 4. in 5. točke tarifne številke 39. Argumentacija, da prav vsakega komuniciranja med stranko in odvetnikom ne gre vrednotiti po po tarifni številki 39, ne pomeni pravne argumentacije za zavrnitev zahteve, ki bi tožnici omogočala učinkovito pravno varstvo. Poleg tega tarifna številka 39 storitve, kot so kratki dopisi in obvestila ter pribava raznih izpiskov in podatkov vrednoti (4. in 5. točka), razen če niso zajete v drugih tarifnih številkah. Da bi bile storitve, ki jih je tožnica uveljavljala na podlagi 4. in 5. točke tarifne številke 39 zajete v drugi tarifni številki (ki je bila tožnici priznana), organ za BPP v izpodbijani odločbi ne navaja.

11. Izpodbijanega sklepa zato že iz navedenih razlogov zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato sklep v izpodbijanem delu odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti.

12. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal drug odvetnik, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Glede na povsem enotno sodno prakso odvetnik nima pravice do nagrade po odvetniški tarifi v lastni stvari, ima pa pravico za zastopanje drugega odvetnika (na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3379/2015 z dne 26. 1. 2016). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).