Jedro

Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se zavrnilni del sodbe (II. v zvezi s I. točko izreka) spremeni tako: "da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 15 dneh plačati (poleg že dosojenega zneska 2.100,00 EUR s pripadki v I. točki izreka) iz naslova nepremoženjske škode še znesek 1.200,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.".

II. Sodba se v III. točki izreka (v stroškovnem delu) spremeni tako: "da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni poleg zneska, določenega v III. točki izreka (1.037,16 EUR) v korist proračuna Republike Slovenije plačati še 583,41 EUR, v primeru zamude od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.".

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 421,20 EUR stroškov za pritožbo, v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko zavezalo, da mora tožeči plačati 2.100,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in prestanega strahu, ki jih je utrpela na delovnem mestu kuharice, kjer je bila dne 19. 3. 2013 polita v vročo tekočino, v presežku do 3.300,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (II).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku po višini v celoti ugodi. V uvodu poudarja, da je protispisna navedba sodišča prve stopnje, da je zahtevala enotno odškodnino. Iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je zahtevala 3.000,00 EUR, nadaljnjih 300,00 EUR pa iz naslova pretrpljenega strahu. Dejstev, ki so bila podlaga za odmero odškodnine, pritožba ne izpodbija, meni pa, da odškodnina v višini dveh povprečnih plač ne predstavlja pravičnega zadoščenja. V obrazložitvi poudarja, da je tožnica utrpela opekline obeh gležnjev, na levem I. stopnje, na desnem pa površinsko z mehurji. Izvedenec je ugotovil, da je pet dni trpela stalne hude bolečine, nato pa še pet dni srednje hude in tri tedne stalne lahke. Potrebna so bila številna čiščenja ran in preveze ter odstranjevanje hrast. Vse je bilo neprijetno in boleče. Mesec dni je bila na bolniški, tri tedne je bila ovirana pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih, saj ni bila sposobna skrbeti za gospodinjstvo in nabavo hrane. Prestani strah je izkazan tudi objektivno. Iz mnenja izvedenca sledi, da je tožnica zaradi nenadnega nepričakovanega dogodka, v katerem se je poškodovala z vročo tekočino, utrpela srednje hud primaren strah, ki je trajal približno 15 minut. Srednje hud strah za izid zdravljenja je trajal nadaljnje tri tedne po poškodbi, dokler se niso opeklinske rane sčistile in ni bilo več pričakovati zapletov ali poslabšanja zdravstvenega stanja. Na podlagi vsega navedena je pritožnica prepričana, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da čas trajanja in jakost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem in ugotovljenega strahu, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje: pet dni stalne hude bolečine, pet dni srednje hude, tri tedne stalne lahke in ugotovljene nevšečnosti, ki jih je prestajala med zdravljenjem: številni pregledi pri zdravniku, čiščenje in previjanje rane in odstranjevanje odmrle kože, mesec dni bolniškega staleža, tri tedne ni bila sposobna skrbeti za gospodinjstvo, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih negmotnih škod (primer št. XIII/11 iz Zbirke sodnih odločb Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo avtorice Alenke Berger Škrk) tožnico upravičuje do višje odškodnine, in sicer do odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 3.000,00 EUR ter iz naslova prestanega primarnega in sekundarnega strahu 300,00 EUR.

5. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilni del sodbe spremenilo tako, da je toženo stranko zavezalo, da mora poleg že dosojenega zneska 2.100,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode plačati še nadaljnjih 1.200,00 EUR (četrti odstavek 338. člena ZPP).

6. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna plačati vse priglašene stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo. Njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

7. Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato je morala tožena stranka pravdne stroške povrniti v korist proračuna Republike Slovenije na podlagi določila 46. člena ZBPP. Ker je v pritožbenem postopku tožeča stranka v celoti uspela s postavljenim tožbenim zahtevkom, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti poseglo v III. točko izreka (odločitev o stroških postopka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna v proračun Republike Slovenije plačati pravdne stroške tožeče stranke v skupni višini 1.620,57 EUR (poleg že dosojenega zneska 1.037,16 EUR še 583,41 EUR), natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu, in 60. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.