Jedro

Ker toženi stranki (družbi z omejeno odgovornostjo) tožba ni bila vročena na naslov, vpisan v sodni register, vročitev ni bila pravilno opravljena. S tem, ko tožena stranka pošiljke ni dvignila, tudi ni nastopila fikcija vročitve, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki: regres za letni dopust za leti 2006 in 2007 ter sorazmerni del regresa za leto 2008 v zneskih, ki so razvidni iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. v posameznem letu do plačila (1. točka izreka sodbe); odpravnino v znesku 4.807,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2008 dalje do plačila (2. točka izreka sodbe); odškodnino zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od bruto zneska 1.997,70 EUR, v znesku 1.252,90 EUR neto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 26. 6. 22008 dalje do plačila (3. točka izreka sodbe); regres za prehrano za čas od februarja 2008 do maja 2008 v mesečnih zneskih, razvidnih iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov, ki so prav tako razvidni iz izreka sodbe (4. točka izreka sodbe); prevozne stroške v zneskih, razvidnih iz izreka, za obdobje od februarja 2008 do maja 2008 z zakonskimi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov, ki so navedeni v izreku, do plačila (5. točka izreka sodbe); stroške postopka v znesku 347,68 EUR v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (6. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Tožena stranka je namreč za tožbo z dne 8. 9. 2008 ter posledično za zamudno sodbo z dne 7. 11. 2008 izvedela šele, ko je v poštnem predalčniku našla navadno pisemsko pošiljko in sicer dne 12. 11. 2008. Naslovno sodišče je zmotno ugotovilo, da je bila tožba po presumpciji vročitve toženi stranki pravilno vročena. Tožeča stranka ni navedla pravilnega naslova tožene stranke, sodišče pa je samovoljno spremenilo naslov za vročanje. Tožena stranka je pravilno navedla naslov sedeža tožene stranke ... ki pa se nahaja v B., ne pa v M.. Na podlagi vračila pošiljke na naslov sodišča z navedbo razloga „preseljen“, pri čemer toženi stranki ni znano, na podlagi čigave izjave je tedaj poštar to označil na povratnici, je sodišče tožbo ponovno vročalo toženi stranki na naslov .... Na tem naslovu tožena stranka nikoli ni imela prijavljenega sedeža poslovanja. Vročitev na navedeni naslov ni pravilno opravljena. Sodišče je po predvidevanjih tožene stranke na ta naslov vročalo na podlagi podatkov, ki jih je posredoval tožnik. Na naslovu ... je namreč tožena stranka zgolj začasno poslovala, kar je vedel tudi tožnik, od 1. 6. 2008 pa na tem naslovu ne posluje več. Poslovne prostore na naslovu ... je imela tožena stranka v najemu na podlagi najemne pogodbe z najemodajalcem B.Ž. s.p., ki jo je s 1. 6. 2008 odpovedala. Na tem naslovu ni sprejemala pošte, vsa pošta se je vročala na naslov sedeža .... Na pristojni pošti za poštno številko 2354 si je tožena stranka uredila preusmeritev poštnih pošiljk, za ostalo pošto, za katero preusmeritev ni mogoče dogovoriti, to je za upravna in sodna pisanja, pa je imela tožena stranka z lastnikom objekta na naslovu ... dogovorjeno, da jo obvesti o prispelih pošiljkah oz. je obdržala tablico z imenom na nabiralniku, da je lahko sprejemala poštne pošiljke. Na naslovu ... v spornem obdobju, to je v septembru 2008, ni imela nabiralnika, v katerem bi lahko poštar pustil sporočila. Ker je edini pravilen in javno objavljen podatek o sedežu družbe podatek iz sodnega registra, zaradi napak pri vročanju tožba toženi stranki nikoli ni bila vročena skladno z določili ZPP. Tudi nadaljnja pogoja za izdajo zamudne sodbe, to je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb in da tožbene navedbe niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, nista podana.

Tožeča stranka tožbi ni priložila dokazila, da je postopek izredne odpovedi po 112. členu ZDR izvedla v skladu z zakonom. Tožnik je zamudil prekluzivni 15 dnevni rok za podajo izredne odpovedi, saj je najkasneje 23. 4. 2008 izvedel za razloge, odpoved pa je bila spisana šele 23. 5. 2008. Tožnik ni upravičen do odpravnine, ker izredna odpoved ni zakonita. Vtoževani zneski regresa za letni dopust niso pravilni oz. so previsoki. Med pravdnima strankama je bil sklenjen dogovor, tako kot z ostalimi zaposlenimi, da se regresu za letni dopust v času poslovanja z izgubo odpove. Zahtevek za povračilo stroškov za prehrano med delom in potnih stroškov ni sklepčen, saj za toženo stranko ne velja KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP in sicer iz 1. in 3. točke tega člena.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovitev, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi v 318. členu ZPP določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je napačna, saj pritožba utemeljeno opozarja, da je prišlo do napake pri vročanju tožbe v odgovor. Tožba je bila namreč dne 19. 9. 2008 vročena na naslov ..., ki pa ni naslov sedeža tožene stranke, vpisan v sodni register. V registru je namreč kot naslov sedeža tožene stranke vpisan naslov ..., B., kar je razvidno iz podatkov v spisu, zlasti dokazil, ki jih je k pritožbi priložila tožena stranka (priloge B2 do B3). Skladno z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, društvu ali drugi pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev ni opravljena na naslovu, navedenem v registru, ni mogoče šteti, da je prišlo do fikcije vročitve po določbi 2. odstavka 141. člena ZPP, oz. da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor.

Ker ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v 1. točki 1. odstavka 318. člena ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).